Turčija ima tesne stike tako z Ukrajino kot Rusijo, turški predsednik Erdogan pa skuša igrati vlogo posrednika med državama in doseči rešitev v okviru neposrednih pogovorov med Kijevom in Moskvo.
Včeraj je po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kaj točno sta se pogovarjala, lahko sklepamo le po drobtinicah, ki jih ljudje iz Erdoganovega kabineta sporočajo dobro obveščenim tujim novinarjem. Glavni svetovalec turškega predsednika Ibrahim Kalin je nekaj informacij prišepnil BBC-jevemu uredniku za zunanjo politiko Johnu Simpsonu.
Kalin je Simpsonu dejal, da so Putinove zahteve natančne, pri štirih izmed njih pa bi bilo možno precej enostavno doseči dogovor. Ukrajina se ne sme priključiti zvezi Nato in mora v prihodnosti ostati nevtralna. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred dnevi že dejal, da so se pripravljeni odreči ambiciji vstopa v Nato, o načinu nevtralnosti pa bi morali še razpravljati. Putinova absurdno formulirana težnja o »denacifikaciji Ukrajine« bi se lahko po razumevanju turške strani z alternativno ubeseditvijo razumela kot dosežena, sporna pa ne bi smela biti niti zahteva po zaščiti ruskega jezika.
Trši oreh bodo Putinove ozemeljske težnje. Zahteva vzhodni del Ukrajine, koliko točno, ni znano. Zelenski mu mora zagotoviti, da bo Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014, dokončno in uradno postal del Rusije.
Ruski predsednik vztraja pri soočenju na štiri oči z Zelenskim, ta pa je že sporočil, da je pripravljena na pogovore.
Simpson je Erdoganovega svetovalca, ki je imel možnost poslušati pogovor med Putinom in Erdoganom, na koncu vprašal, kakšen je bil Putinov ton, je bilo čutiti grožnjo ali mogoče navdušenje? Bil je povsem normalen, jasen in odločen, je odvrnil Kalin.
