Slamnata podjetja, ovadbe kriminalistov zaradi gospodarskega kriminala in neporavnani davki. Vse to skriva preteklost Marjana Dikaučiča, ministra za pravosodje iz vrst stranke Konkretno, ki jo še vedno želi prikriti pred javnostjo. Pri tem mu bodo očitno pomagali tudi politični prijatelji.
Sodišče je namreč konec prejšnjega tedna poslalo v stečaj podjetje SCL, kjer je bil Dikaučič skoraj pet let direktor. Ko se je leta 2017 poslovil s položaja, ga je zamenjala državljanka Ukrajine, lastnik pa je za en evro kupnine postal brezdomec iz Maribora. Ko je že kazalo, da bo podjetje izbrisano, so temu ugovarjali na Finančni upravi RS (Furs), saj je imelo podjetje SCL za več deset tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. Sodišče je nato ugodilo tudi njihovemu predlogu za stečaj.
Toda nalogo iskanja dokumentacije in brskanja po potencialno spornih poslih je sodišče zaupalo vidnemu članu SDS. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Matjaža Janšo, dolgoletnega člana vodstvenih struktur največje koalicijske stranke. Bil je njen predstavnik v nadzornih svetih več pomembnih državnih podjetij, v času prve vlade Janeza Janše pa je v njenem imenu usmerjal prodajo Telekoma Slovenije, državnega telekomunikacijskega operaterja.
Skoraj neverjetna naključja
Kako je to mogoče? Upravitelja, ki bo vodil stečaj, naključno določa računalniški sistem po vrstnem redu s seznama, ki ga je dolžno voditi ministrstvo za pravosodje. Možnosti, da je stečaj ministrovega podjetja povsem po naključju dobil v roke ravno upravitelj, tesno povezan s SDS, so praktično nične:
– V Sloveniji je več kot 200 upraviteljev, od tega jih je 177 prijavljenih na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer se je začel stečaj podjetja SCL.
– Predlog za začetek stečaja je Furs vložil 24. januarja letos, dan pozneje je bila plačana sodna taksa. Dolžnik je imel 15 dni časa za vložitev morebitnega ugovora. Ta rok se je torej iztekel sredi februarja. Sodišče je sklep o začetku stečaja sprejelo 11. marca, torej skoraj mesec dni pozneje.
– V obdobju od 25. januarja do 11. marca se je na ljubljanskem sodišču začelo 60 stečajev družb in 37 osebnih stečajev.
– Samo 11. marca so se začeli stečaji treh družb.
Podjetje SCL med letoma 2005 in 2017, skoraj 12 let, ni imelo odprtega bančnega računa, vsaj ne v Sloveniji, s čimer je bilo v očitnem davčnem prekršku.
Toda že skoraj javna skrivnost je, da je mogoče na izbiro vplivati s pomočjo administratorja na sodišču. Samo z vnosom stečaja v računalnik je treba počakati toliko časa, da pride na vrsto pravi upravitelj. Sodišče je tako stečaj Dikaučičevega podjetja začelo ravno na dan, ko je na vrsto prišel Matjaž Janša.
Gre sicer za vidnega člana SDS. Od leta 2005 do 2009 je bil šef direktorata za pošto in elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga je vodil Andrej Vizjak. Takrat je bil tudi član komisije za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, vladi pa je svetoval, naj ga ne proda. V času prve Janševe vlade je postal predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije in za generalnega direktorja imenoval zdaj že pokojnega Aleša Hauca. Ta mu je pozneje vrnil z dobro plačano službo v hčerinskem podjetju EPPS.
Leta 2010 in nato še leta 2013 je bil Matjaž Janša imenovan v izvršilni mestni odbor SDS Ljubljana. V stranki je bil tudi predsednik komisije za informacijsko družbo. Leta 2015 je bil med soustanovitelji medijskega projekta Nova24TV. Takrat je dobil tudi dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja.
Luknje v zgodbi ministra Dikaučiča
Podjetje SCL je še eno nepojasnjeno poglavje iz preteklosti Marjana Dikaučiča pred njegovim vstopom v politiko. Kaj se je s podjetjem dogajalo med letoma 2012 in 2017, ko je bil Dikaučič njegov direktor, ni povsem jasno. Po do zdaj znanih podatkih je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov.
Kaj se je s podjetjem SCL dogajalo med letoma 2012 in 2017, ko je bil Dikaučič njegov direktor, ni povsem jasno. Po do zdaj znanih podatkih je v tem času oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov.
Dikaučič je junija lani na seji odbora za pravosodje, ki je odločal o podpori k njegovemu imenovanju za ministra, poudaril, da podjetje SCL ni poslovalo. »Bilo je projektno ustanovljeno, namenjeno tujim partnerjem. Zaradi zakompliciranosti in našega trga se nato niso odločili stopiti na ta trg,« je povedal. Takratni lastnik Tadej Reisman pa naj bi v nabiralnik prejel ponudbo za odkup in jo tudi sprejel.
Toda Dikaučičeva zgodba ima več lukenj. Podjetje SCL med letoma 2005 in 2017, torej skoraj 12 let, ni imelo odprtega bančnega računa, vsaj ne v Sloveniji, s čimer je bilo v očitnem davčnem prekršku. To bi moral vedeti tudi Dikaučič, po izobrazbi pravnik. Napako je odpravil šele aprila 2017, ko je odprl račun pri Delavski hranilnici. Tri mesece pozneje je prišlo do spremembe lastništva, novi lastnik pa je postal brezdomec Tomaž Ivanc. Že pred tem, ko je bil Dikaučič še direktor, je neznani upnik prvič blokiral račun. Kaj se je dogajalo v tem času in kdaj je nastal davčni dolg, ni znano.
Končal tudi stečaj podjetja Dijane Đuđić
Odgovore bo stečajni upravitelj Matjaž Janša iskal v pristaniškem mestu Mariupol na jugovzhodu Ukrajine, ki ga trenutno oblegajo ruske sile, v zadnjih tednih pa je tarča silovitih obstreljevanj. Od tam prihaja zadnja direktorica podjetja SCL Olena Holiuk. Nanjo se bo moral Matjaž Janša obrniti s prošnjo za pridobitev dokumentacije. Če ne bo mogel priti v stik z njo, kar je zaradi vojne zelo verjetno, ali pa se ne bo ničesar več spomnila o poslovanju, bo lahko zgolj še zaključil postopek brez poplačila upnikov, v prvi vrsti države.
Ni sicer prvič, da je Matjaž Janša kot stečajni upravitelj dobil v roke postopek, v katerega so vpletene osebe z desnega političnega pola. Sodišča so mu leta 2019 zaupala tudi stečaj podjetja Moj Kafein, ki je bilo od leta 2016 v lasti državljanke BiH Dijane Đuđić, s katero je SDS pol leta pred zadnjimi volitvami podpisala pogodbo o najemu 450 tisoč evrov posojila (pozneje jo je stranka razdrla). Kmalu po tem, ko je postala njegova lastnica, so za podjetjem izginile vse sledi, zaradi 50 tisoč evrov dolga do Fursa pa je končalo v stečaju.
Ko je posle pregledoval Matjaž Janša, je ugotovil, da so bila konec leta 2015 in v letu 2016 »ugotovljena večja posojila in dvigi gotovine s strani nekdanjega poslovodstva«. Po podatkih iz leta 2015 je imelo podjetje za 50 tisoč evrov terjatev do neznanih oseb. Toda zaradi pomanjkanja dokumentacije se je pri iskanju tega denarja hitro ustavil.
Zadovoljil se je tudi s pojasnilom nesojene posojilodajalke SDS. Ta ga je kot nekdanja direktorica in lastnica obvestila, »da ob nakupu podjetja nikoli ni prevzela dokumentacije niti ni nikoli poslovala s podjetjem«. Enak odgovor je Janša prejel od Dejana Resanovića, še enega sodelavca mreže za domnevno pranje denarja, ki mu je Đuđićeva prepustila vodenje podjetja Moj Kafein. V manj kot devetih mesecih je Janša stečajni postopek končal. Poplačila upnikov ni bilo, prav tako nobenega postopka proti nekdanjim odgovornim osebam, med drugim Đuđićevi.
