Leseni motorni čoln s približno 120 Rohingami na krovu, med njimi predvsem ženskami in otroci, se je na indonezijski obali v provinci Aceh znašel težavah. Čoln je začela zalivati voda, domnevno zaradi poškodbe, ki jo je utrpel na poti. Tudi čolnov motor je poškodovan.
Kljub pozivom mednarodnih nevladnih organizacij ter organizacije Združenih narodov za begunce, indonezijska vlada beguncem iz Mjanmara ne namerava pustiti, da se izkrcajo na njeni obali. Namesto tega bi čoln poslali v mednarodne vode in naprej proti Maleziji. Begunci so na krovu čolna, ki je priplul iz Mjanmara, kjer so Rohingi sistemsko preganjani, že več kot 28 dni. Na krovu je v tem času že umrla ena oseba.
Indonezijska vlada bo na krov poslala pošiljko vode, hrane, oblek in goriva ter morda celo ladijskega tehnika, ki bo pomagal pri popravilu, a beguncev ne bodo sprejeli. S to odločitvijo indonezijska vlada krši njene dolžnosti iz naslova mednarodnega prava. Državam je namreč prepovedano kolektivno zavračanje in vračanje beguncev.
Rohinge so v Mjanmaru sistemsko preganjana skupina. Mjanmarski zakon iz leta 1982 jim onemogoča, da pridobijo mjanmarsko državljanstvo in vse pravice, ki izhajajo iz njegovega naslova. Leta 2017 so mjanmarske varnostne sile pričele s "čistilnimi operacijami," v katerih so z brutalnim nasiljem iz Mjanmara v Bangladeš v kratkem času pregnali 740 tisoč Rohing, kar je več kot polovica celotne rohingske populacije v Mjanmaru. Študije ocenjujejo, da so mjanmarske varnostne sile v tem času ubile več kot 25 tisoč Rohing in posilile več kot 18 tisoč rohingskih žensk in deklic.
