Slovenija si je v začetku junija od Madžarske izposodila 300.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca AstraZeneca. Na slovesnosti pred sedežem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ga je sprejel predsednik vlade Janez Janša. Takrat je dejal, da »bo Slovenija na ta način do poletja ustavila epidemijo in lahko računala na sproščeno poletje«. Sporočil je tudi, da »od danes ni več vrst, saj se lahko cepi vsak, ki to želi«.
Toda Janša je javnosti zamolčal, da je Slovenija od Madžarske dobila cepivo tik pred iztekom šestmesečnega roka uporabe. To je razvidno iz pogodbe med Madžarsko in Slovenijo o izposoji cepiv, ki smo jo od ministrstva za zdravje pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Kot razkriva dokument, se 137.200 odmerkom cepiva rok uporabe izteče 31. julija, torej čez mesec dni. Pri preostalih 162.800 odmerkih pa se bo to zgodilo 31. avgusta.
»Cepiva, ki nam jih je posodila Madžarska, pripadajo štirim različnim serijam. Rok uporabe je različen in odvisno od roka uporabe se cepilnim centrom prednostno pošiljajo tiste serije, ki bi jim rok lahko potekel,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. A vse to pomeni, da bo morala Slovenija ob dosedanji hitrosti cepljenja, ki se v zadnjih tednih drastično upočasnjuje, veliko večino »madžarskih« odmerkov že v kratkem zavreči ali pa jih podariti kateri od drugih držav.
Slovenska usluga Madžarski
Interes za cepljenje v Sloveniji namreč strmo upada. V prejšnjem tednu, ki je bil po številu cepljenih najslabši od konca aprila, smo tako v Sloveniji cepili le slabih 63.000 ljudi, od tega več kot tri četrtine z drugim odmerkom. Cepilni centri so tako v tem času porabili vsega 8440 odmerkov astrazenece, v tednu pred tem pa 13.503 – skupaj torej manj kot 22.000 odmerkov v dveh tednih. Že brez upoštevanja cepiva z Madžarske ima Slovenija na zalogi več kot 78.000 odmerkov tega cepiva. »Pred nami je nekaj tednov tekme s časom, v kateri bomo zmagali s pomočjo dodatnih odmerkov cepiva,« je ob sprejetju cepiva z Madžarske napovedal Janša. Toda že po takratnih zalogah je bilo jasno, da Slovenija ne bo dosegla želene, 60-odstotne precepljenosti prebivalstva.
Kaj je torej smisel dogovora z Budimpešto? Janševa vlada ga je poskušala prikazati kot dobrodošlo pomoč in gesto dobre volje prijateljske vlade Viktorja Orbana, njenega najtesnejšega političnega zaveznika v EU. Toda v resnici je krajšo v tem dogovoru potegnila Slovenija.
Madžarski je namreč pomagala, da se znebi cepiva, ki ga kmalu ne bo več mogoče uporabiti. V tej državi imajo že nekaj časa težave s prevelikimi zalogami cepiv. Kot ena od redkih držav EU se je Madžarska dogovorila tudi za dobavo ruskega cepiva Sputnik in kitajskega cepiva Sinovac. Po zadnjih podatkih so tako na Madžarskem, ki ima manj kot 10 milijonov ljudi, do zdaj prejeli že več kot 15 milijonov odmerkov cepiv različnih proizvajalcev. Za primerjavo: v Sloveniji smo brez upoštevanja madžarskega izposojenega cepiva prejeli 1,7 milijona odmerkov. Tudi na Madžarskem se je cepljenje s poletjem upočasnilo. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so v povprečju porabili manj kot dva od treh prejetih odmerkov.
Poleg tega ni šlo za donacijo. Pogodba jasno določa, da bo morala Slovenija vrniti enako količino cepiva, torej 300.000 odmerkov. Po pogodbi, ki jo je v imenu naše države podpisal direktor NIJZ Milan Krek, lahko to stori najpozneje do konca leta, ko se bo cepljenje zaradi pričakovanega drastičnega povečanja števila okužb spet pospešilo. Slovenija si je torej izposodila cepivo v času, ko ga ne potrebuje, vračati pa ga morala takrat, ko bo potreba po cepivih spet večja.
Orbanova diplomacija cepiv
Po naših informacijah obstaja tudi možnost, da bi lahko Slovenija na Madžarsko poslala cepivo drugega proizvajalca. Tega sicer pogodba, ki smo jo pridobili, ne dopušča. Toda iz pojasnil ministrstva je mogoče razbrati, da jo je mogoče tudi spremeniti. »Slovenija mora vrniti cepivo AstraZenece, in ne drugih cepiv. Če Slovenija cepiva tega proizvajalca zaradi višje sile ne bo zmožna vrniti, mora o tem obvestiti madžarsko stran in se ponovno dogovoriti o obliki vračila,« so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Skupna vrednost odmerkov, ki si jih je izposodila Slovenija, po pogodbi znaša 534.000 evrov.
Dogovor s Slovenijo je del tako imenovane cepilne diplomacije, s katero si Madžarska, Rusija, Kitajska in druge države v posameznih državah v zameno za pošiljke odmerkov cepiv utrjejo politični vpliv. Ob Sloveniji je Madžarska cepivo poslala tudi v Severno Makedonijo, kjer ima Orban že več let velike politične interese. Medtem ko imajo poslovneži iz njegovega kroga v tej državi v lasti večje število medijev iz kroga tamkajšnje opozicije, je v Budimpešti zatočišče pred roko pravice našel nekdanji makedonski premier Nikola Gruevski. Madžarska je cepiva posodila tudi Češki, ki ji je Slovenija donirala 10.530 odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech.
Le nekaj dni po tem, ko je v Slovenijo prišlo cepivo z Madžarske, je njen zunanji minister Péter Szijjártó sporočil, da bodo 100.000 odmerkov cepiva AstraZenece donirali Zelenortskim otokom, nekdanji portugalski koloniji, ki se nahaja zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu. S tamkajšnjim državnim vrhom je Orban zgradil prijateljske odnose, saj obe državi po njegovem druži »krščanska kultura«. Tako premier Ulisses Correia e Silva kot Orban sta bila podpredsednika Krščanske demokratske internacionale (CDI), ta položaj pa je v preteklosti zasedal tudi Janša. Madžarska je Zelenortskim otokom odobrila tudi 35 milijonov evrov posojila za projekt razvoja kmetijstva ter upravljanja z vodami in odpadki, pri katerem bodo imela glavno vlogo madžarska podjetja.
