Na današnji dan pred 41. leti se je v ljubljanskem kliničnem centru poslovil vodja antifašističnega odporniškega gibanja na ozemlju tedanje Jugoslavije in dolgoletni voditelj Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz, bolj poznan po partizanskem nadimku Tito. Umrl je le tri dni pred svojim 88. rojstnim dnevom. V času vladanja je bil priljubljen voditelj, po smrti pa je njegovo ime postalo kontroverzna tema zgodovinskih knjig.
Tito, ki je bil rojen 7. maja 1892 v Kumrovcu, je bil sin slovenke Marije Broz (rojene Javoršek) in Hrvata Franja Broza. Bil je sedmi od petnajstih otrok. Izučil se je za ključavničarja, med 1. svetovno vojno pa se je v avstroogrski vojski boril najprej na srbski in nato na ruski fronti, kjer je bil tudi zajet. Leta 1917 je sodeloval v revolucionarnih demonstracijah v Rusiji, konec leta 1920 pa se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil kasneje zaradi političnega delovanja tudi zaprt, zaradi česar je domovino kmalu moral znova zapustiti.
Med 2. svetovno vojno je postal vodja partizanov, po zmagi nad nacističnim okupatorjem leta 1945 pa je postal vodja socialistične Jugoslavije – najprej kot predsednik vlade in kasneje kot predsednik federativne republike. Kasneje se je sprl s tedanjim voditeljem Sovjetske zveze Josipom Visarijonovičem – Stalinom in Jugoslavijo iz tako imenovanega vzhodnega bloka usmeril k gibanju neuvrščenmih držav, ki ga je z egiptovskim predsednikom Gamalom Abdelom Naserjem, ganskim premierjem Kwamejem Nkrumahom, indijskim premierjem Džavaharlalom Nehrujem ter indonezijskim predsednikom Ahmedom Sukarnom ustanovil leta 1961.
Na starost je začel bolehati, umrl je za posledicami gangrene. Njegovega pogreba se je udeležilo 123 državnih delegacij iz vsega sveta ter skupno okoli 700.000 ljudi.
