Po enem letu, odkar so zaposleni v javnem sektorju na poziv Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) začeli pri svojih delodajalcih vlagati zahtevke za izplačilo solidarnostne pomoči, se zadeva prihodnji mesec seli na sodišče. Sodni spor bi lahko epilog dobil v začetku poletja, predsednik KSS Gvido Novak pa niti najmanj ne dvomi, da sindikati spora ne bi dobili.
V kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti je navedeno, da delavcu v primeru naravne nesreče pripada solidarnostna pomoč. Ker je epidemija opredeljena kot naravna nesreča, bi solidarnostno pomoč lahko prejeli vsi zaposleni v javnem sektorju, ki jih je okoli 170.000. Višina solidarnostne pomoči je 577 oziroma 693 evrov, če je delavec član sindikata.
Zahtevke za solidarnostno pomoč so delavci javnega sektorja oddali lani, v obdobju prvega vala epidemije, vendar v večini do izplačil pomoči ni prišlo. Država je namreč zavzela stališče, da so zahtevki neutemeljeni, saj bi morali vlagatelji natančno dokazati škodo, ki so jo utrpeli zaradi naravne nesreče (epidemije). Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da kolektivna pogodba za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in absolutne podlage za izplačilo pomoči že zgolj zaradi razglašene epidemije. Stališče države je, da bo treba ugotavljati, kako in koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje, mu povzročila težave ter škodo, ki bi mu jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.
Do zdaj sporov zaradi neizplačil solidarnostnih pomoči ni bilo, saj so se te izplačevale bolj kot ne individualno. Ker pa epidemija vključuje vse, pa je seveda zavela druga pesem. Če bi se solidarnostna pomoč izplačala vsem zaposlenim v javnem sektorju, bi to za javne finance pomenilo 100 milijonov evrov. Ker je bila epidemija v letih 2020 in 2021, je lahko delavec (vlagatelj) upravičen do dveh izplačil, kar pomeni 200 milijonov evrov.
Sindikati stavijo na zmago
KSS neomajno vztraja, da so delodajalci delavcem, ki so vložili zahtevke, solidarnostno pomoč dolžni izplačati, zato tudi ne dvomijo o uspehu na delovnem sodišču. Zakaj? »Ker naši dokazi to potrjujejo. Izplačilo solidarnostne pomoči določa kolektivna pogodba, razpolagamo s primeri izplačane pomoči. Razlik na delovno-pravnem področju pa ne sme biti. Naše prepričanje utemeljuje tudi razlaga kolektivne pogodbe, za kar je pristojna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki delavcev in delodajalcev. Zakon določa, da je epidemija opredeljena kot naravna nesreča. Komisija je že sprejela razlago, da se pomoč izplača avtomatsko ob izpolnitvi pogojev (naravna nesreča, epidemija po celi državi) v kolektivni pogodbi, zato so delodajalci solidarnostno pomoč delavcem dolžni izplačati. V primeru epidemije se je zgodilo, da je vlada s sklepom povozila mnenje komisije in delodajalcem v javnem sektorju dala navodilo, da morajo javni uslužbenci (vlagatelji zahtevkov) upravičenost do solidarnostne pomoči dokazati ter utemeljiti višino škode, ki je nastala, kar v primerih drugih naravnih nesreč ni bilo potrebno. Če je prišlo do poplave, plazu, požara …, je bil delavec ob zahtevku za izplačilo solidarnostne pomoči dolžan predložiti dokaz, da je na njegovem premoženju prišlo do dogodka,« je pojasnil Novak, ki mu je v preteklosti s kolektivno tožbo že dvakrat uspelo prepričati sodišče. S Sindikatom vojakov Slovenije je pred sodiščem dosegel izplačilo razlike regresa za leto 2012 (že zapadle neizplačane obveznosti delodajalca), drugi spor se je nanašal na plačna nesorazmerja za celotni javni sektor. Prva tožba je bila vredna 64 in druga 190 milijonov evrov. »Verjamem, da bomo tudi tokrat s kolektivno tožbo uspeli,« je poudaril sogovornik.
SOU Spodnje Podravje: »Zahtevki in tožba neutemeljeni«
Drugačnega mnenja so v Skupni občinski upravi (SOU) občin Spodnjega Podravja, ki je tožena stranka. Menijo, da je zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi epidemije neutemeljena. »Razlaga, da je javni uslužbenec upravičen do solidarnostne pomoči zgolj zaradi dejstva, da je bila epidemija razglašena, je v nasprotju z namenom solidarnostne pomoči. Uslužbenec mora utemeljiti oziroma dokazati, da je stiska pri njem osebno res nastala in da ga je epidemija neposredno prizadela. Takšno stališče je zavzela tudi vlada.«
Sindikat občinskih redarjev je na SOU Spodnje Podravje podal zahtevo za izplačilo 20 odstotkov višje solidarnostne pomoči za štiri člane reprezentativnega sindikata. SOU je od vlagateljev zahtevala dokazila o nastali škodi – da so bili res materialno prizadeti. V odgovoru so prejeli navedbo zakonskih določil, ne pa tudi specifikacije nastale škode. Kot še navajajo na SOU, se vlagatelji niso poslužili pritožbe, »kar je sicer procesna predpostavka, da se sodno varstvo pred delovnim sodiščem sploh lahko uveljavlja«. Na SOU so prepričani, da niso kršili določil kolektivne pogodbe, zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči po njihovem mnenju niso utemeljene.
