Nemško predsedstvo je kompromisni predlog - gre za predlog uredbe o pogojevanju za zaščito proračuna - razgrnilo v nedeljo. Temelji na julijskih sklepih voditeljev članic EU, ki so bili tarča kritik, da je v želji po čimprejšnjem kompromisu o celotnem svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa obveljala volja Budimpešte in Varšave. Podobne očitke je slišati tudi sedaj.
Nemško predsedstvo je v kompromisnem predlogu razvodenilo predlog komisije iz maja 2018, kar pa ni presenečenje, saj so ga razvodenili že julijski sklepi vrha, ki jih je nemško predsedstvo moralo upoštevati.
Predlog ne opredeljuje kršitev, ki bi bile kaznovane
Nemški predlog je ohlapnejši pri opredelitvi kršitev, ki naj bi se jih kaznovalo z zamrznitvijo evropskih sredstev. Ne vključuje več omembe ogrožanja neodvisnosti sodstva, neukrepanja v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev in njihove učinkovitosti, temveč se omejuje na finančno upravljanje proračuna in zaščito finančnih interesov unije.
Poleg tega predlog pričakovano ohranja določilo, da se odločitve o ukrepanju v primeru kršenja načel vladavine prava sprejme s kvalificirano večino, kot so sklenili voditelji, ne z obratno kvalificirano večino, kot je predlagala komisija pred dvema letoma. Z obratno kvalificirano večino je predlog komisije za uvedbo sankcij teže zavrniti.
Slovenija kompromisni predlog podprla
Po neuradnih informacijah so proti nemškemu predlogu glasovale Madžarska, Poljska, Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Belgija, Avstrija in Luksemburg pa sta se vzdržala. Kljub temu je bilo mogoče zagotoviti potrebno kvalificirano večino.
Slovenski viri so v torek pojasnili, da Slovenija ocenjuje, da je predlog nemškega predsedstva solidna osnova, ki lahko utre pot do uravnoteženega kompromisa. Sicer pa ves čas poudarja, da je tako v nacionalnem kot evropskem strateškem interesu, da se večletni proračun in instrument za okrevanje začneta izvajati čim prej v letu 2021. Zato je tudi dogovor o tej uredbi in preostalih zakonodajnih elementih, ki so pogoj za začetek njunega izvajanja, potreben čim prej.
Današnji dogovor bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Uredba o pogojevanju za zaščito proračuna unije, ki povezuje spoštovanje načel vladavine prava z evropskimi sredstvi, je sicer eden najtrših orehov v pogajanjih o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, ki vključuje sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Vsi deli svežnja so tudi tesno prepleteni. Poljska in Madžarska, ki sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v postopku po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici, sta na primer napovedali, da brez ustrezne rešitve glede vladavine prava ne bosta ratificirali sklepa o lastnih virih. Ta je temelj celotnega svežnja za okrevanje.
Po drugi strani nekatere zahodne in severne članice, na primer Nizozemska, odločno vztrajajo pri močni povezavi med evropskimi sredstvi in spoštovanjem vladavine prava. Varčnim članicam zavlačevanje z vzpostavitvijo sklada za okrevanje ustreza, saj poznejši zagon sklada pomeni manjšo porabo.
