Glede na študijo je pred pandemijo 21 odstotkov zaposlenih poročalo, da so zaradi službe pod stresom, v času koronske krize oz. dela od doma pa se je ta delež zmanjšal na 15 odstotkov. Med tistimi, ki redno delajo od doma, jih je 56 odstotkov ocenilo, da je njihovo delo bolj produktivno, kot je bilo, ko so delali na sedežu podjetja.
Med drugimi pozitivnimi učinki dela od doma anketiranci izpostavljajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (dve tretjini vprašanih) in dejstvo, da jim ni treba izgubljati časa s transportom na delovno mesto (prav tako dve tretjini vprašanih).
Da bi od doma delali tudi v prihodnje, je poudarilo 76,9 odstotka sodelujočih v raziskavi.
Direktor DAK Andreas Storm je ob tem za dpa izpostavil, da delo od doma ne le zmanjšuje možnost za okužbo z novim koronavirusom, temveč ugodno vpliva tudi na duševno ravnovesje. Prepričan je, da bi bilo treba ta pozitivna dognanja upoštevati pri oblikovanju morebitnih sprememb na tem področju v prihodnosti.
Ob tem pa je opozoril še na nekatere negativne učinke dela od doma, ki jih prav tako ne gre zanemariti. Gre predvsem za problem nejasne razmejitve med zasebnim in poklicnim življenjem, ki je posebej značilen za mlade zaposlene med 18. in 29. letom. Tri četrtine sodelujočih v študiji je izrazilo tudi obžalovanje, da se več ne vidijo s sodelavci.
Nemški socialdemokrati (SPD) so sicer že napovedali iniciativo za zakonsko ureditev dela od doma. Prav tako je pravno podlago za tovrstno delo obljubil slovenski minister za delo Janez Cigler Kralj.
