Nacionalne ankete sicer kažejo, kakšno podporo ima politik po celotnih ZDA, vendar pa so bolj relevantne ankete po posameznih zveznih državah. V ameriškem volilnem sistemu namreč šteje seštevek zmag po posameznih državah, kar je boleče občutila demokratka Hillary Clinton leta 2016, ko je na volitvah dobila tri milijone glasov več od Trumpa, vendar ostala brez Bele hiše.
Tudi Clintonova je v anketah ob tem času leta 2016 vodila pred Trumpom, čeprav ne tako zelo, kot to sedaj uspeva Bidnu, ki se niti ne trudi preveč. Med demokrati kroži šala, da bolj kot molči, manj možnosti je, da pove kaj spornega in naj v bistvu Trumpu le pusti dovolj vrvi in se bo sam obesil.
Clintonova ni bila priljubljena oziroma je pri delu Američanov vzbujala močna negativna čustva. Biden morda ne vzbuja navdušenja, ampak ga tudi nihče preveč ne sovraži.
Anketa skupaj z drugimi ugotavlja, da je Trumpu podpora začela padati med pandemijo koronavirusa.
Biden ne bi nikoli pritegnil na svoja zborovanja takšnih množic, kot jih je nekdanji predsednik Barack Obama, še manj pa, kot je to pred pandemijo koronavirusa uspevalo Trumpu. Zato mu pandemija pride prav, ker se mu ni treba izpostavljati in lahko le ponuja alternativo vsem tistim, ki jim je rumpa dovolj.
Trump je televiziji CNN uvodoma zagrozil s tožbo, ker je objavila anketo, ki je Bidnu prav tako dajala 14 odstotnih točk prednosti. Nato pa je spet prišla nova anketa televizije Fox News, ki je dala Bidnu 12 odstotnih točk prednosti. Sledile so tudi druge podobne.
Biden vodi tudi v skoraj vseh tako imenovanih ključnih državah, ki bodo odločile naslednjega predsednika ZDA. Zadnja anketa univerze Marquette kaže, da ima demokrat v Wisconsinu osem odstotnih točk prednosti pred Trumpom, marca in maja pa je vodil za tri odstotne točke.
Biden vodi tudi v anketah Pensilvanije in Michigana in te tri države so bile leta 2016 ključne za zmago Trumpa proti Clintonovi. Biden poleg tega vodi celo na Floridi in je zelo blizu Trumpu v Teksasu, ob tem pa drži prednost v vseh državah, ki jih je leta 2016 osvajala Clintonova. Če bo to ohranil, potem se Trumpu novembra obeta poraz zgodovinskih razsežnosti.
Anketa New York Timesa in Siena kolidža izvedena med 1300 volivci med drugim ugotavlja, da Trump ohranja majhno prednost pred Bidnom le še pri belcih brez univerzitetne izobrazbe, pri vseh drugih kategorijah volivcev pa zaostaja.
Med ženskami zaostaja za 22 odstotkov, med temnopoltimi za 74 odstotkov, med Latino-Američani za 39 odstotkov, med mlajšimi od 34 let za 34 odstotkov, med starimi od 35 do 49 let za 23 odstotkov, med belci z univerzitetno izobrazbo za 28 odstotkov, med vsemi belci, mlajšimi od 50 let pa za 22 odstotkov.
Clintonova je leta 2016 ob takem času med belimi ženskami z univerzitetno izobrazbo vodila pred Trumpom za sedem odstotnih točk. Biden sedaj vodi za kar 39 odstotnih točk. Biden sedaj vodi pred Trumpom za tri odstotne točke celo med moškimi, med starimi od 50 do 64 let pa za odstotno točko. Demokratom teh volivcev zadnja desetletja skoraj nikoli ni uspelo prepričati v svoj prav.
Trump si po zmagi leta 2016 ni z ničemer prizadeval, da razširi svojo volilno bazo, čeprav je osvojil položaj le s 46 odstotki glasov vseh volivcev. To se sedaj izraža v anketi in New York Times komentira, da so volivci kot kaže pripravljeni, da zavrnejo predsednika, o katerem velika večina volivcem misli, da je padel na največjih preizkušnjah, s katerimi se je soočal.
Izstopata njegov odgovor na pandemijo koronavirusa in na proteste proti policijskemu nasilju in rasizmu, ki so preplavili ZDA po smrti temnopoltega osumljenca Georgea Floyda v Minneapolisu 25. maja. Anketa ugotavlja, da ima 66 odstotkov volivcev pozitivno mnenje o gibanju Črna življenja štejejo, ki je nastalo pred leti po podobni smrti temnopoltega osumljenca v St. Louisu.
To gibanje je bilo pred smrtjo Floyda v Minnesoti obrobno. Kar 60 odstotkov volivcev ne odobrava Trumpovega obravnavanja rasnih problemov v ZDA, od tega 40 odstotkov belcev nad 65 let, ki so trdna republikanska volilna baza. Pozitivno mnenje o Trumpu ima sicer še vedno 40 odstotkov volivcev. Anketa je ugotovila, da 5 odstotkov volivcev nosi maske za zaščito pred novim koronavirusom, le 22 odstotkov pa jih pravi, da so kot Trump in mask nikoli ne nosijo.
