Gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je prva napovedala vlada Marjana Šarca, hkrati pa, da bo soglasje za tako pomembno investicijo poiskala na referendumu.
Nek 2 je zdaj po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka v postopku umeščanja v prostor. Drugi jedrski blok je namreč uvrščen na seznam pomembnih investicij, pri čemer Vizjak opozarja, da se bo v prihodnje še spreminjal, saj da je »živa stvar«.
Odločitev o gradnji Neka 2 uradno še ni bila sprejeta, vendar je Vizjak na pomisleke odgovoril, da te odločitve resda še ni bilo, a lahko objekt kljub temu umestimo v prostor. Seznam je bil sprejet kot del interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19. Ker je bil ta že objavljen v Uradnem listu, so se iztekli roki, ko je nanj mogoče sklicati referendum.
Nek 2 mimo referendumske odločitve
Izgradnja infrastrukture v Sloveniji resda poteka s polžjo hitrostjo, vendar je zdaj vlada zaobšla regularne demokratične postopke in pod pretvezo nujnosti naravnih in ostalih nesreč skozi zakonodajni postopek potisnila seznam nujnih infrastrukturnih investicij, ki so skupaj ocenjene na 7,7 milijarde evrov.
Če v Sloveniji za to ne bo politične volje, tedaj smo priprli vrata za gradnjo Neka 2 mimo referendumske odločitve – to pa je spolzek teren, saj gradnja takšnega objekta brez širokega konsenza ni politično preudarna. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nasprotovanje jedrski energiji ustvarilo prvo opozicijo v vrstah Zveze komunistov Slovenije, iz katere je v naslednjem desetletju nastalo gibanje Zelenih. Tudi naši severni sosedje niso navdušeni nad novimi jedrskimi objekti – Avstrijci so zaprtje nazadnje zahtevali po potresu v Zagrebu, Nemci pa medtem stavijo na zeleni preboj v obnovljivih virih.
Takšne okoliščine vsakemu nosilcu politične oblasti dajejo jasno vedeti, da je treba soglasje za tako pomembno odločitev poiskati na referendumu. Odvisno od politične volje bi referendumsko odločitev lahko zaobšli – vlada bi lahko sprejela končno odločitev o gradnji Neka 2, zainteresirana javnost pa nanjo ne bi mogla sklicati referenduma. Državni zbor je namreč že konec maja sprejel sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma na Vizjakov seznam pomembnih investicij.
Roki so že zamujeni
»Po sprejetju takega sklepa se zakon pošlje predsedniku republike v takojšnjo razglasitev, ta pa ga mora razglasiti takoj, in ne v osemdnevnem ustavnem roku,« nam je pojasnil Igor Kaučič, profesor na pravni fakulteti v Ljubljani. »Da pa ne bi prišlo do zlorab takega postopka z namenom izključitve referenduma, novela Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) predpisuje, da ima vsak volivec v 15 dneh od uveljavitve zakona (torej po tem, ko zakon že velja) možnost, da zahteva oceno ustavnosti zakona o nujnih ukrepih. Gre za presojo, ali gre v resnici za zakon o nujnih ukrepih, ki omogoča izključitev referendumskega odločanja volivcev. Ustavno sodišče o tem odloči v 30 dneh,« je dodal. Vsi ti roki so bili že zamujeni.
»Opisani postopek se je takoj po sprejemu novele ZRLI nekajkrat uporabil za sprejem tako imenovanih protikoronskih zakonov,« pravi Kaučič. S samim postopkom sprejemanja konkretnega zakona sicer ni podrobno seznanjen, vendar načelno meni, »da to ne bi bilo v skladu z zgoraj opisanimi pogoji. Vlada in državni zbor bi težko utemeljila, da gre v tem primeru za zakon o nujnih ukrepih, kot to določata ustava in ZRLI.«
V času epidemije zaklenili še referendumsko možnost
»Takoj po razglasitvi epidemije in ob sprejemanju prvega protikoronskega zakonskega paketa je postalo aktualno vprašanje o dopustnosti referenduma o teh zakonih (zakonih o nujnih ukrepih oziroma o zakonih o interventnih ukrepih). Vlada je zato vložila v parlamentarni (nujni) postopek spremembo ZRLI v delu, ki ureja (ne)dopustnost takega referenduma, in sicer besedilo, ki je bilo pripravljeno že leta 2015 in je čakalo na obravnavo v državnem zboru. Sprememba ZRLI, ki jo je državni zbor sprejel 7. aprila 2020 (Uradni list št. 52/20), zdaj določa izjemo glede referenduma o nujnih ukrepih. Če po sprejetju zakona o nujnih ukrepih državni svet odloči, da glede takšnega zakona ne bo sprejel odložilnega veta, državni zbor na predlog vlade sprejme sklep (z navadno večino), s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih,« pojasnjuje Kaučič.
