V Rusiji so glede tega precej pesimistični, medtem ko v ZDA dopuščajo možnosti njenega podaljšanja, a le, če bo zraven tudi Kitajska. Ta pa to možnost zavrača.
Pogodbo novi start oz. pogodbo z naslovom Ukrepi za dodatno zmanjšanje in omejitev ofenzivnega strateškega orožja sta 8. aprila 2010 v Pragi podpisala tedanji ameriški predsednik Barack Obama in njegov tedanji ruski kolega Dmitrij Medvedjev. Predvideva omejitev jedrskega arzenala Rusije in ZDA na 1550 nameščenih jedrskih konic in 800 sistemov za njihovo izstrelitev - od izstrelišč balističnih raket do podmorniških lanserjev in strateških bombnikov.
S to pogodbo se je količina jedrskih konic, pripravljenih na uporabo, zmanjšala za dve tretjini glede na prvo pogodbo o omejitvi jedrske oborožitve (start) in za dodatnih 10 odstotkov glede na prejšnji moskovski dogovor iz leta 2002. Nista pa državi omejili števila neaktivnih jedrskih konic, ki so v skladiščih in naj bi jih bilo po ocenah še vedno več tisoč.
Cilji pogodbe so bili v skladu z dogovorom doseženi do februarja 2018. A zdaj se počasi izteka njena veljavnost. Veljati je namreč začela 5. februarja 2011 za obdobje desetih let, torej bo veljavna do 5. februarja 2021.
Posebni odposlanec ameriške vlade Marshall Bilingslea zaenkrat ne izključuje možnosti, da bi ZDA podaljšale režim iz te pogodbe. A zaenkrat za kaj takega zahtevajo tudi sodelovanje Kitajske oz. da bi prihodnji dogovor zavezoval tudi Kitajsko.
V Pekingu pa zaenkrat sodelovanje na tovrstnih tristranskih pogovorih zavračajo. Izpostavljajo, da je njihov jedrski arzenal krepko za ameriškim ali ruskim.
Razmerja moči
Po ocenah Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega instituta (Sipri) je na svetu okoli 13.400 kosov jedrskega orožja. Uradno ima to orožje le devet držav, a več kot 90 odstotkov jedrskih konic imata skupaj ZDA in Rusija. ZDA naj bi imele 5800 jedrskih konic, Rusija pa 6375. Kitajska pa naj bi jih imela 320.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je glede nadaljnje usode pogodbe novi start precej pesimističen. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je ocenil, da se možnosti za podaljšanje veljavnosti pogodbe bližajo ničli. Po predsedniških volitvah v ZDA novembra bo prepozno, da bi se dogovorili, je dejal Rjabkov in menil, da je ameriška vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa dobesedno obsedena s Kitajsko.
Tako vse bolj kaže, da bo tudi pogodbo start doletela enaka usoda, kot je pred tem pogodbo o omejitvi nameščanja raket kratkega in srednjega dosega (INF), ki je bila pomemben element varnostne arhitekture predvsem v Evropi.
Predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin sta se sicer v začetku junija v telefonskem pogovoru zavzela za obnovo dialoga in vzpostavitev zaupanja tudi na vojaškem področju in pri doseganju strateške stabilnosti.
