Več držav v Evropi, pa tudi po svetu, je med pandemijo izkusilo znatne upade donirane krvi. Krvodajalske akcije so namreč redkejše ali pa jih sploh ni. Mnogokrat jih organizirajo na univerzah, ki pa so zdaj zaprte, največ darovalcev pa je starejših, ki so na virus najbolj občutljivi in se jim svetuje, naj ne zapuščajo doma.
Darovanje krvi se je tako v Združenem kraljestvu marca znižalo za 15 odstotkov glede na mesec prej, poroča portal Politico. V Bolgariji je ministrstvo za zdravje izrazilo zaskrbljenost zaradi “znatnega upada” darovane krvi, v Italiji pa so zdravstvene oblasti prebivalce pozvale, naj ne pozabijo na to, da pacienti še vedno potrebujejo kri. Tudi irsko ministrstvo za zdravje je državljane spomnilo, da potrebujejo okoli 3.000 darovalcev vsak teden, da zadostijo potrebam krvi v državi, še navaja Politico.
Situacija zaenkrat še ni kritična, saj se je ob zmanjšanju darovanj zmanjšala tudi potreba po krvi. Mnogi zdravstveni sistemi po Evropi, med njimi tudi tudi slovenski, so namreč začasno suspendirali vse nenujne operacije. Poleg tega je odziv na pozive k nujnemu daruvanju krvi visok. V Bolgariji so, po pozivu ministrstva, naj ljudje hitro darujejo kri, v treh dneh odvzeli kar 500 vrečk krvi. Tudi iz Italije poročajo o velikem odzivu, pa čeprav med trenutno najstrožjo karanteno v Evropi.
Vendar pa ima darovana človeška kri le kratko življenjsko dobo, opozarja Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDPC). Shranjena pod ustreznimi pogoji, lahko kri zdrži največ šest tednov. Možno jo je tudi zamrzniti, a gre za drag postopek. Tudi operacije, nujne ali ne, ne morejo biti odložene za vedno. Dolgoročno se bodo zdravstveni sistemi normalizirali in začeli opravljati vsakodnevne funkcije. Če bo kriza trajal predolgo, bo zmanjkalo tudi krvi, opozarjajo pri ECDPC.
