Vojna in begunci

Srditi spopadi v Siriji se nadaljujejo, Evropska unija znova na trnih zaradi beguncev

B.K.
2. 3. 2020, 09.56
Posodobljeno: 2. 3. 2020, 10.14
Deli članek:

Marca leta 2015 so sirske uporniške sile, pod vodstvom salafistične organizacije Fronta al Nusra, ponovno zavzele mesto Idlib. Tega so uporniki prvič zavzeli že leta 2011, ko se je v Siriji začel oboroženi upor, a je sirska vojska leto zatem v mesto stopila kot zmagovalka.

Reuters
Begunska družina beži iz Idliba, 15. februar 2020.

Zadnjih pet let se je v pokrajini Idlib tako konsolidirala oborožena opozicija. Še posebej po tem, ko so njihovi poraženi borci z drugih delov države (z dovoljenjem Damaska) tja pobegnili. A mir ni mogel trajati večno. Potem, ko je sirska vojska osvobodila vse ostale žepe upora v državi, je svoje sile usmerila proti Idlibu. Tam, poleg mnogih uporniških skupin, deluje tudi Turška vojska, ki je v pokrajini prisotna v okviru dogovora z Rusijo, njeni vojaki pa so razporejeni po številnih opazovalnih točkah po pokrajini.

Turčija ima v konfliktu jasne cilje. Podpira namreč uporniške skupine, z oblasti pa hoče strmoglaviti sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je s pomočjo ruskega letalstva obrnil situacijo v svoj prid. A tokrat so se Turki znašli v godlji. Sirska vojska, prosta vseh ostalih front, je v začetku leta začela hitro napredovati proti mestu Idlib. Njena strateška cilja sta osvoboditev avtocest M5 in M4, ki vodita od severnega mesta Alepo do prestolnice Damask oziroma do pristaniškega mesta Latakia. Ofenziva se je okrepila v zadnjih tednih, ko so sirske sile cesto M5 uspele skoraj dokončno spraviti pod svoj nadzor, z juga pa so se začele prebijati tudi do ceste M4.

Turški predsednik obrambni minister Hulusi Akar je v nedeljo medtem sporočil, da je Turčija zdaj tudi uradno sprožila vojaško ofenzivo proti sirski vojski. Operacijo so poimenovali Pomladni ščit, Sirija pa je ob tem zaprla zračni prostor nad pokrajino Idlib. Spopadi so se tako še zaostrili, saj so sirske sile začele z neba klatiti turške drone, uporniki pa so v roke dobili težko turško orožje in pomoč turških vojakov. V zadnjih dneh jim je tako uspelo pod nadzor dobiti nekaj vasi, ki so jih pred časom že zavzeli sirski vojaki.

Reuters
Begunsko taborišče Atma v bližini Idliba.

Spopadom sledijo begunci

Povečanju vojne aktivnosti na območju Idliba je nepresenetljivo sledil tudi povečan begunski tok iz province v Turčijo. Ta pri sebi gosti že okoli 3,6 milijona beguncev, razporejenih po različnih begunskih taboriščih. Ti so v Turčiji ostali zaradi dogovora z Brusljem iz leta 2016, ko je Evropska unija, v zameno za zadržanje beguncev, Turčiji namenila več milijard evrov kompenzacije. Te zdaj turški predsednik Recep Tayyip Erdogan uporablja kot vzvod pritiska na evropske zaveznice, da bi ji te stopile ob bok pri njeni novi ofenzivi na Sirijo. Tako Evropska unija kot severnoatlantska vojaška zveza Nato sta zaenkrat do tega zadržani.

Reuters
Civilisti bežijo iz Idliba.

Odziv EU v smeri zapiranja meja in preprečitve novea begunske krize

V petek je Turčija tako proti meji z Grčijo in Bolgarijo spustila več tisoč migrantov. Po lastnih navedbah naj bi teh bilo tudi do 100.000, a viri iz terena poročajo o manjšem številu. Grčija in Bolgarija sta na mejo s Turčijo že poslali policijo, grške oblasti pa so dejale, da bodo zavrnile vse prosilce za azil. V nedeljo se je oglasil tudi avstrijski notranji minister Karl Nehammer in dejal, da bo tudi Avstrija zaustavila morebitni migrantski tok, če bo ta prišel do njihovih meja.

Odzval se je tudi novi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borell, ki je v nedeljo sklical nujni sestanek zunanjih ministrov držav članic Unije. Evropska unija mora »okrepiti prizadevanja za rešitev te grozovite humanitarne krize, z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo,« je dejal Borell. Sestanek je sklical na pobudo Grčije. Borell je ob tem poudaril, da mora Turčija spoštovati dogovor z Brusljem, ki ga je sklenila leta 2016, in pozval k prekinitvi spopadov v Siriji ter Tručiji ponudil podporo EU »pri ublažitvi posledic krize.«

Erdogan v četrtek v Rusijo k Putinu na pogovore o Siriji

Turški predsednik Erdogan naj bi sicer v četrtek obiskal Rusijo, kjer bo z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom govoril o stopnjevanju napetosti v Siriji, so sporočili z Erdoganovega urada. Čeprav Rusija in Turčija v konfliktu podpirata nasprotni strani, usklajujeta svoje poteze v Siriji. Leta 2018 sta sklenili dogovor, v skladu s katerim je Turčija v Idlibu vzpostavila 12 opazovalnih točk, da bi preprečila ofenzivo sirskih sil.