Zlahka bi se prehranili!
»Slovenski razvoj bi moral iti v smer skrbnega prostorskega načrtovanja, kjer bi za naša dva milijona ljudi zlahka pridelali dovolj kakovostne hrane, ohranili bi vodno bogastvo in dovolj gozda za večjo usmeritev v lesno industrijo. Druga usmeritev pa bi morala iti v energijsko učinkovite prakse. Potem nam ne bi bilo treba take odvisnosti od TEŠ-a, pa tudi ne bi mrzlično razmišljali o še novih kapacitetah. Zeleni, nemnožični turizem bi bil tretja prioriteta, ki bi lahko ponudil številna nova delovna mesta.«
Uresničujejo se najtemnejše napovedi iz preteklih let, saj se je število vremenskih katastrof početverilo, zaradi sprememb podnebja pa po svetu nastajajo politične napetosti in krizne razmere. Kmetijska suša ogroža že milijardo ljudi. Gospodarska škoda naglo narašča. Zaradi nevzdržnih razmer se vsako sekundo na svetu pojavi nov podnebni migrant. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete v Ljubljani je prepričana, da je stopnjevanje sprememb še mogoče preprečiti, če odpravimo vzroke zanje – opustimo rabo fosilnih goriv in izsekavanje gozdov. Bo rešitev Zeleni evropski dogovor?
Neverjetno, naše napovedi so bile točne
»Za nas znanstvenike je res kar neverjetno, kako izmerjene podnebne spremembe sledijo našim napovedim. Naši izračuni so že pred petnajstimi leti zelo točno napovedali, kaj se bo dogajalo z naraščanjem temperature zraka, tal in morij in kako se bo talil večni led na severni polobli. Projekcije podnebja smo pripravili za več scenarijev obnašanja družbe glede izpustov toplogrednih plinov in zdaj lepo vidimo, da se nam žal uresničujejo bolj pesimistične napovedi, saj se v rabi fosilnih goriv ni kaj dosti spremenilo. Podnebje se nam zato spreminja hitreje in močneje, kot smo upali. In tu so že vidne posledice – tako fizične kot tudi družbene in gospodarske,« je jasna prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Število katastrof se je početverilo
»Temperatura površja planeta se dviga povsod po svetu za četrt stopinje na deset let. Morska gladina se viša že za več kot tri milimetre na leto, izhlapevanje vode se povečuje za nekaj odstotkov vsako desetletje, obseg morskega ledu na Arktiki je poleti vsako leto manjši. Število vremenskih katastrof se je z 200 na leto, kar je bilo značilno za osemdeseta leta prejšnjega stoletja, do danes povzpelo na 800. Območja dolgotrajnih suš se povečujejo in zapuščavljanje se širi. Vse to se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Stopnjevanje sprememb pa seveda še lahko preprečimo, če bomo globalno odpravili vzroke – torej opustili rabo fosilnih goriv in povsem ustavili izsekavanje gozdov.«
Trajno zmrznjena tla se talijo
Na nekaterih delih planeta so posledice podnebnih sprememb še posebej hude. »Najbolj dramatično je dogajanje v severnih predelih Kanade, Rusije, na Grenlandiji in Arktiki nasploh ter v visokogorjih sveta. Torej precej stran od naših oči. Tam se temperature dvigajo najhitreje in najbolj, trajno zmrznjena tla se talijo in sesedajo, ekosistemi se drastično spreminjajo in vse pogosteje tudi tam nastajajo požari. Vse manj snežne odeje in ledu sproža povratne zanke in pospešuje ogrevanje. Tudi visokogorje se z izginjanjem ledenikov preoblikuje ter vpliva tudi na vodni krog in vodnatost rek. Vse to posredno vpliva tudi na druge predele zemeljske oble, saj se preoblikujejo vremenski vzorci, ki smo jih bili navajeni, od kroženja zraka do količine padavin.«
Politične napetosti so tu
»Nedvomno imajo podnebne spremembe tudi politični naboj, da sprožijo krize. Za države niso le ekološko tveganje; z veliko verjetnostjo lahko pričakujemo, da bodo ogrožale tako varnost posameznika, družbe in države kot mednarodno varnost. V skrajnem primeru se lahko zgodi, da bodo sprožile celo vojaške posege. Že danes čedalje očitneje prihaja tudi do boja za naravne vire. Migracije se že dogajajo. Sirijo, na primer, so pred begunsko krizo močno prizadeli suše in posledično propad kmetijstva. Tudi požari v Avstraliji so hitro povečali nezadovoljstvo ljudi z vladno politiko. Zanesljivo obstaja tudi napetost med EU in ZDA, saj slednje ne delujejo v smeri blaženja podnebnih sprememb, EU pa si je zastavila visoke okoljske cilje.«
Evropa ni imuna
»Tudi podsaharska Afrika je zaradi pomanjkanja vode čedalje bolj ranljiva in tudi nemirna. Politične razmere in ravnanje politike v Izraelu so vsaj delno povezani s čedalje bolj omejenimi vodnimi viri na Golanski planoti. A ne mislite, da je Evropa imuna. Vroče poletje leta 2003 je za seboj pustilo desettisoče mrtvih v Parizu, Rimu, v Španiji in povzročilo milijardne škode v kmetijstvu ter gozdarstvu. Leta 2010 so bile krizne razmere v Moskvi in v okolici, saj je zaradi vročine pomrlo več kot 50 tisoč Rusov. Zadnja leta vročina redno kosi tudi v Indiji. Podobno je z intenzivnejšimi poplavami, ki ne prizanašajo zlasti jugovzhodni Aziji. Krizne razmere pa lahko nastanejo tudi ob ukrepih za zajezitev podnebnih sprememb, če ljudje ne razumejo, za kaj gre. Spomnimo se Francije in protestov rumenih jopičev zaradi podražitve dizelskega goriva. Ukrepi morajo biti premišljeni in socialno pravični, sicer imajo napačen učinek.« Avstralija, še dodaja, je dober primer, kako hitre, usodne in hkrati daljnosežne so posledice suš in hude vročine. »Ne le za človeka, ampak tudi za naravo in stabilnost ekosistemov.«
Požari so še posebej nevarni
Kaj sledi pretopli zimi?
»Že vse lansko leto je bilo mnogo pretoplo, tudi pri nas. Zato topla zima ne preseneča. Ekstremi so pač vse pogostejši, in to v obe smeri. Lahko nas spomladi presenetijo tudi nenavadno nizke temperature.«
Marsikje imajo velike težave s pomanjkanjem pitne vode in sušami. »Kmetijska suša vsako leto prizadene vsaj 250 milijonov ljudi na svetu, ogroženih pa je cela milijarda, in to kar v sto državah sveta. In podnebne spremembe pogostnost in trajanje suš stopnjujejo. Posledice pa niso samo manjša kmetijska pridelava, ampak so suše neločljivo povezane tudi s požari v naravnem okolju. Dlje časa trajajoče suše so povezane z visokimi temperaturami zraka in lahko povečajo pogostost ter obseg gozdnih požarov, ki so s stališča podnebnih sprememb še posebej nevarni. Ob večjih požarih se namreč sprostijo v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, ki je bil prej uskladiščen v gozdnem rastlinstvu. Seveda pa je največji problem pitna voda. V prihodnosti so zelo verjetni meddržavni konflikti zaradi vodnih virov, po predvidevanjih organizacije NATO ob rekah Jordan in Litani, vzdolž Evfrata in Tigrisa, Nila, Gangesa, Inda in še kje po svetu.«
Vsako sekundo nov podnebni migrant!
»Ocenjujejo, da v zadnjih letih podnebne spremembe ustvarijo okrog 20 milijonov novih razseljenih oseb, pretežno zaradi vremenskih ujm, v katerih izgubijo domove in premoženje. Vsako sekundo se na svetu pojavi nov migrant. Do sredine stoletja utegne biti podnebnih migrantov že več kot sto milijonov. Kam bodo šli? Vsaj polovica se bo usmerila v Evropo. Tudi Severna Amerika bo ciljno območje. Svetovna politika pa nima nobene sprejemljive rešitve, tudi Združeni narodi ne.«
Zeleni evropski dogovor
Nedvomno bo treba pravočasno ukrepati. Se nam v ta namen kmalu obeta zeleni evropski dogovor oziroma načrt? »Nova komisija EU želi sprejeti prvi evropski podnebni zakon v zgodovini, s katerim bo uzakonjena podnebna nevtralnost za leto 2050. Do leta 2030 naj bi zmanjšali emisije CO₂ za 50 odstotkov, morda pa celo za 55 odstotkov. Predlagan je naložbeni načrt za trajnostno Evropo, ki nekatere dele Evropske investicijske banke spreminja v podnebno banko. To bo v naslednjem desetletju sprostilo za bilijon evrov naložb. Emisije morajo imeti ceno, zaradi katere se bo spremenilo naše ravnanje. Z novim skladom za pravičen prehod naj bi EU pomagala najbolj prizadetim prebivalcem in regijam. Zeleni dogovor med drugim predvideva novo strategijo za gozdove, pametno mobilnost, razširitev trgovanja z izpusti na pomorski sektor in vključitev podnebnih ukrepov v vse prihodnje trgovinske sporazume. Za uresničevanje podnebnih ciljev naj bi bila namenjena tudi vsaj četrtina prihodnjega večletnega proračuna Unije. Načrt naslavlja strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2030, novo industrijsko strategijo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo in strategijo o trajnostni prehrani.«
Potrebujemo slovenski podnebni dogovor
Kakšni ukrepi so nujni pri nas? »Slovenija bi morala razglasiti izredne podnebne razmere v najkrajšem možnem času. Vlada bi morala sprejeti in izvajati celovite ter finančno podprte ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe in izobraževanja o njih. Za osnovo jim je lahko nova strategija EU. Državne institucije morajo dati dober zgled za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Skratka, potrebujemo slovenski podnebni dogovor, ki bo dopolnil ukrepe in potrebne finančne instrumente za pravičen in pravočasen spoprijem s podnebno in okoljsko krizo v Sloveniji, prioritetno za področja energetike, prometa, industrije, kmetijstva, odpadkov in graditve objektov. Upam, da se bo gibanju mladih za podnebno pravičnost v teh zahtevah kmalu pridružila celotna civilna družba.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
