Moderna, ki ima 800 zaposlenih, je bila ustanovljena leta 2010 za razvoj zdravil in cepiv na osnovi genetskih molekul, ki nosijo navodila od DNK v celice telesa za ustvarjanje določenih proteinov. Moderna tako razvija zdravila za zdravljenje raka, srčnih bolezni in nalezljivih bolezni. Doslej sicer ni dala na trg še nobenega zdravila.
Direktor NIAID Anthony Fauci je za časnik Wall Street Journal povedal, da so doslej za razvoj poskusnih cepiv potrebovali veliko več časa, zato je podvig Moderne nov rekord. Ob izbruhu podobnega koronavirusa prav tako na Kitajskem leta 2002 so od ugotovitve genetske sekvence virusa do začetka testiranja na ljudeh potrebovali 20 mesecev, tokrat pa bo to trajalo le nekaj več kot tri mesece.
Kitajci so genetski niz virusa objavili 10. januarja, Moderna pa se je v sodelovanju z NIAID nemudoma spravila na delo. Cepivo vsebuje nukleidne kisline z genetskimi kodami, ki celicam v človeškem telesu naročijo ustvarjanje določenih proteinov, ki ne okužijo osebe, ampak sprožijo imunski odziv.
Tudi če bo šlo vse, kot je treba, pa cepivo ne bo v uporabi do prihodnjega leta.
Pri ustvarjanju cepiva je sodelovalo okrog 100 zaposlenih, ki so delali tudi ponoči in ob koncih tedna. Do 7. februarja so imeli narejenih okoli 500 epruvetk cepiva, ki so ga poslali inštitutu NIAID. Uvodoma bodo opravili testiranja na okrog 20 zdravih posameznikih. Če bodo uspešna - prvi rezultati bodo potrjeni šele julija ali avgusta - bodo testiranje razširili na več sto tisoč ljudi, ne le v ZDA ampak morda tudi na Kitajskem in drugje po svetu.
Starejša cepiva so razvijali iz proteinov virusov, ki so jih morali gojiti v laboratorijih. Nov pristop temelji na tako imenovanih tehnologijah platform, pri čemer raziskovalci hitro opazijo, kaj deluje in kaj ne. Uspeh seveda ni zajamčen. Fauci računa, da se bo širjenje virusa v toplejših mesecih upočasnilo samo po sebi, a se nato okrepilo naslednjo zimo.
