Med svetovnimi voditelji, ki so podpisali zavezo o prenehanju poseganja v konflikt, so bili ruski, turški in francoski predsednik, Vladimir Putin, Recep Tayyip Erdogan in Emmanuel Macron.
Pogovori pa vendarle niso pripomogli k resnemu dialogu med sprtima libijskima voditeljema - predsednikom mednarodno priznane vlade Fajezom al Saradžem in odpadniškim generalom Kalifo Haftarjem, ali k zavezanosti obeh strani k trajnemu premirju.
"Razmere v Libiji so izjemno zapletene in preprosto ni mogoče zagotoviti takojšnjega spoštovanja premirja," je po vrhu povedala gostiteljica, nemška kanclerka Angela Merkel. Je pa izrazila upanje, da bo današnja konferenca pripomogla, da bo trenutna prekinitev ognja še trajala.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da je libijski konflikt v zadnjih dneh dobil nevarne razsežnosti. Kot je poudaril, pa so ravno v Berlinu preprečili, da bi se razmere na regionalni ravni še dodatno zaostrile. Svetovne sile so se zavezale, da to nevarno spiralo zaustavijo, je povedal. Že v uvodu v konferenco je sicer izrazil prepričanje, da za Libijo ne obstaja vojaška rešitev.
Nekatere pozitivne učinke današnje konference v Berlinu je izpostavil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Je pa opomnil, da na vrhu niso uspeli vzpostaviti nujnih pogovorov med Haftarjem in Saradžem. Oba sta sicer prispela v Berlin, a se iz oči v oči nista srečala.
Pred začetkom konference so se sicer zvrstila dvostranska srečanja. Nemška kanclerka Merklova se je ločeno sestala s sprtima libijskima voditeljema Saradžem in Haftarjem.
Prav tako se delegacija mednarodno priznane vlade ni želela srečati s Haftarjem, so za libijsko televizijo Alahrar povedali v libijski delegaciji.
Kanclerka se je med drugim srečala še z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom, turškim predsednikom Erdoganom in ruskim predsednikom Putinom.
Erdogan in Putin, ki veljata za najvplivnejša akterja v Libiji, kjer podpirata ločeni strani, sta se srečala tik pred konferenco.
Putin je izrazil iskreno upanje, da jim bo uspelo najti rešitev za konflikt, saj da še niso izgubili upanja. Pohvalil je tudi Turčijo za njen prispevek k sklenitvi prekinitve ognja v državi. Erdogan pa je pozval Haftarja, naj opusti nasilen odnos, da bi lahko dosegli politično rešitev in jo implementirali.
Z Erdoganom se je srečal tudi Saradž, ki je ocenil, da je uspeh odvisen od tega, ali so se agresorske sile pripravljene umakniti. Ob tem je dejal, da ne zaupa nasprotni strani.
V Berlinu so med drugim zbrani tudi predstavniki Velike Britanije, Francije, Kitajske, Združenih arabskih emiratov, Konga, Italije, Egipta, Alžirije, Združenih narodov, Evropske unije, Afriške unije in Arabske lige.
Medtem je h končanju nasilja v Libiji pozval tudi papež Frančišek. Kot je dejal med današnjo pridigo, si želi, da bo vrh v Berlinu začetek poti h končanju nasilja in da jim bo uspelo oblikovati rešitev, ki bo vodila v mir.
V Libiji od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 divja državljanska vojna. Odpadniški general Haftar, čigar sile nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz in naftnih polj na puščavskem jugu države, se za oblast bojuje z mednarodno priznano vlado premierja Saradža.
