Ko smo ga obiskali v Solkanu, se nam je na začetku malce opravičil. »Sem v bolj slabem stanju. Tudi obriti se nisem mogel, tako me boli roka.« A tudi bolečine ga niso odvrnile od tega, da nam ne bi postregel z zdaj že s svojim legendarnim zeliščnim žganjem, ki ga pripravlja že trinajsto leto in mu je nadel ime Škabrijel 36. »Škabrijel je hrib, na katerega se povzpnem vsak dan in njem nabiram zelišča za žganje. Kot pove ime, je v napitku 36 različnih zeli, zbiram pa jih kar osem mesecev v letu,« nam je ponosno pojasnil. Na svojem hribu je bil tudi pred našim obiskom. »Mislil sem, da bo bolečina minila, če roko malce razmigam, pa sem se zmotil,« se je pogladil po boleči okončini, medtem ko nas je posedel v mali kuhinji, kjer običajno sprejema goste in se druži.
Pri Ivu Hvalici hitrih pogovorov ni. Vsaka beseda je premišljena, skoraj vsak odgovor in vsako mnenje podprto in obrazloženo z izkušnjami in zgodovino. Zato že na začetku pove, da so njegovi nazori pogojeni s tem, da je doživel drugo svetovno vojno, da je doživel lakoto, da prihaja iz družine, kjer so očetu po vojni zasegli kavarno, ki jim je omogočala dobro življenje. Pravi, da je danes pripravljen spregovoriti o vsem, le o orožju iz leta 1991 ne. Še preden utegnemo postaviti prvo vprašanje, nam predstavi svoje videnje Slovenije: »V Sloveniji moramo končno nehati govoriti o nekih omrežjih. To niso omrežja. To je mafija. Mi si je ne upamo tako imenovati. Drugi pa,« je odločen, medtem ko nam prevaja citat enega izmed mafijskih skesancev iz knjige z naslovom Mafia Nord Est, ki pravi, da so vse državne institucije v Sloveniji podkupile različne mafije, od italijanskih do ruskih. Veliko lepše Ivo Hvalica govori o Melanii Trump: »Nanjo bi morali biti ponosni. V Italiji je izšla knjiga o njej. Avtor jo je sistematično spremljal in ugotovil, da ni res, da je le figura, ampak da se Trump o marsičem posvetuje tudi z njo. Mi pa, kot da se je sramujemo.« Ko tako naredi »kratek« uvod, šele lahko dobro začnemo in dobimo znak, da je napočil čas za naša vprašanja.
Kako bi komentirali trenutno politično situacijo?
»Nedavno sem o Toninu povedal, da se je pustil sprovocirati Janezu Janši, ko je pričel preganjati to psevdoljubico Marjana Šarca. To bi imelo neki smisel v Italiji, kjer je ločitev skoraj smrtni greh. Ne pa pri nas: Cerar ima že četrto, Janez (Janša, op. p.) ima drugo ali tretjo ... Pri nas so neke druge vrednote, pa če nam je to všeč ali ne. Takih norcev kot sem jaz, ki ima svojo ženo od prvega dne, je silno malo. Janez (Janša) je pri teh stvareh lump. Toninu je nastavil limanice. Res je, da je rekel, da si Tonin v tej komisiji (KONVS op.p.) ne zasluži niti svojega kruha, ampak to je bila le provokacija. Ne pozabite, da je Tonin pred nekaj meseci napovedal sredinsko politiko. Ampak ne moreš voditi sredinske politike pa se pustiti posrkati Janezu in iti v ekstreme. SDS se je radikalizirala in volivcev na sredini ne more več prepričati. Je pa res, da ima zelo stabilno volilno telo in je daleč najbolj organizirana stranka v Sloveniji. A to je prepričevanje prepričanih, ne pa nabiranje novih glasov.
Ali menite, da so možne predčasne volitve? Kakšen razplet pričakujete?
Predčasne volitve niso nikomur v interesu, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da ni jasnega relativnega zmagovalca, saj se LMŠ in SDS menjujeta v vodstvu. A še pomembneje je nekaj drugega. Sicer ne bi rad prizadel trenutnega sklica parlamenta, ampak moram ugotoviti, da tam trenutno sedi veliko preveč poslancev, ki sploh ne vedo, kaj poslanec je. Ko poslušam njihove razprave, ugotavljam, da so nekateri še vedno na nivoju občinskih, če ne kar krajevnih svetnikov, ne pa poslanci v skladu z 82. členom slovenske ustave, ki pravi: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« Trdno sem prepričan, da polovica teh poslancev nikoli več ne bo sedela v parlamentu. In da bi padla vlada, morajo najprej o tem glasovati poslanci. In preden bo ta sklic izglasoval kaj takega, bodo ugriznili v obstoječi mandat, pa če bo padalo po njih.
Kaj menite o Marjanu Šarcu? Je le igralec ali sposoben politik?
O njem sicer nimam nikakršnih insajderskih informacij. Sva se pa dvakrat srečala, nazadnje na pogrebu Ivana Omana in mi je prisrčno stisnil roko in rekel, da bi bilo lepo, če bi se kdaj kaj pogovorila. On seveda ni samo igralec. Menim sicer, da manjšinska vlada kaj velikega ne more narediti. Toda sestaviti proračun za dve leti in ga spraviti čez parlament in poleg tega vzdrževati neko ekonomijo, ki ima zavidljivo gospodarsko rast, to pa ni kar tako. In ne verjamem v naključja. V politiki ni naključij. Šarec pač zna krmariti. V zunanji politiki ga ne vidim, saj nima nobenih izkušenj. Če bi jih imel, bi že zdavnaj odstavil Cerarja, ki je pravi grobar slovenske zunanje politike. Najbolj se čudim, da so pri tej farsi o evakuaciji vojakov vsi govorili o Erjavcu. A to ni obrambni problem. Obramba ima tu zgolj logistično nalogo. To je zunanjepolitični problem. In nihče se ni spomnil, da bo Cerarja vprašal, kaj dela. V Italiji ob tej zadevi obrambne ministrice niso niti omenjali, zunanji minister pa je bil povsod. Mi smo se osramotili do konca, žal pa so k temu prispevali tudi tisti, ki k temu ne bi smeli prispevati, pri čemer mislim na predsednika države. Ta televizijski šov (pogovor s člani misije v Iraku, op. p.) je bil, kot bi se pogovarjal z astronavti, ki so na luni. Ja, za božjo voljo. Tega se ne dela.
O delu Mira Cerarja nimate prav dobrega mnenja.
Edina stvar, ki jo Miro Cerar pozna, je floskula: vladavina prava. Kje pa! Zunanji minister mora biti prebrisan. On pa v družbi ne zna spiti niti kozarca vina. Zunanji minister mora obvladati šank. Je del političnega parketa. Ti moraš tkati in navezovati stike. Hrvati nam ga pa ... Lahko da zna osvajati ženske, ne vem. To mu gre očitno kar dobro. A tistega pravega političnega parketa, kjer lahko kaj narediš, pa ne obvlada. Po mojem trdnem prepričanju pač ni tip za to.
Pogovor je potekal pred kongresom stranke DeSUS, na katerem je predsednica stranke postala Aleksandra Pivec. Preberite, kaj je imel o tem povedati Ivo Hvalica:
Kaj pa Karl Erjavec?
Karl Erjavec je človek, namazan z vsemi žavbami, neznačajen. Daleč od tega, da bi bil neumen. Njega je zaneslo to, da so se stranke v Sloveniji personalizirale, da se celo imenujejo po svojih voditeljih, kar je pri nas postala velika težava. In tudi mediji sprašujete zgolj predsednike strank, kaj pa se dogaja v spodnjem delu strankarske strukture, pa ostaja neznano. In Karel Erjavec se je navzel tega absolutnega vladanja. Se mi zdi pa neprimerno, da poskuša pred tem zelo pomembnim volilnim kongresom Desus deskreditirati svojo kolegico in protikandidatko Aleksandro Pivec. Precej neokusno pa je za svojo promocijo pred kongresom zlorabil tudi dogajanje okoli evakuacije slovenskih vojakov iz Iraka.
Bo ta kongres usoden za Karla Erjavca?
Zdaj bom prav pošten: če na to gledam kot človek, ki je naredil vse, da je na volitvah leta 1991 zmagala slovenska pomlad in tej desni opciji ostajam zvest z dušo in telesom, bi rekel, da je boljše, da zmaga Erjavec, ker bi tako stranko v naslednjem mandatu zagotovo pognal v brezno brez povratka. Gledano z vidika demokratičnih pravil igre pa sem za to, da zmaga Aleksandra Pivec, ki zna stranki vdihniti novo življenje. Erjavec se prikazuje, kot da je on edini, ki lahko vodi stranko. Kje pa! Ne pozabite, da smo generacija, ki je doživela zamenjavo živega papeža. Torej, vsak je zamenljiv. Janez Janša vodi SDS že 27 let. Kako je to lahko demokratično? Mi smo se zgražali nad Titom, pa poglejte zdaj. Mislim, da bi bilo to treba omejiti. Mogoče se bo zdelo čudno, ampak po mojem mnenju so, kar zadeva demokracijo znotraj strank v SD in NSI naredili največ. Zamenjali so vodstva in šli z novimi ljudmi, novo energijo, novimi idejami naprej. O tem ni dvoma. Politika je dinamika in vsak se slej kot prej izpoje. Pri moji bivši stranki (SDS) je to več kot očitno.
Kdo pa bi lahko v SDS nadomestil Janeza Janšo? Je težava, ker ni vidnega naslednika ali naslednice?
Nikakor. Če a priori meniš, da te nihče ni sposoben naslediti, potem si bolan že v sami zasnovi. V SDS smo imeli izjemen potencial, kot je Romana Jordan, ki je danes ni več. Danes je tu Romana Tomc, evropska poslanka, ki je zame edina perspektiva stranke. Zakaj pa Janez kot edini zmagovalec volitev ni sestavil vlade? Zato, ker se je oblikovala antijanševska doktrina. Ljudje pač zaradi raznoraznih dogodkov, ki so si sledili, tega pač ne prenesejo več. In to je to.
Ste Romani Tomc morda storili medvedjo uslugo?
Možno. Se mi tudi zdi, da mi je morda to tudi potiho malce zamerila. A jaz sem tak, da če me človek kaj vpraša, rad odgovorim z imeni. Morda sem storil napako, a se mi zdi , da je edina, ki se ni radikalizirala. Ne zgolj zaradi tega, ker je šarmantna ženska, ker je lokventna, ker je retorično dobra in ker je dosegla, kar je dosegla. Zadnja javnomnenjska raziskava v časniku Delo je pokazala, da se 38 odstotkov volivcev politično ne opredeljuje. Pa to je noro! Jaz spremljam italijanske medije in tudi njihove politične oddaje, ki tedensko ocenjujejo, koliko podpore ima posamezna stranka. Njihove raziskave kažejo, da je neopredeljenih največ sedem odstotkov, najbolj pogosto pa pet ali šest odstotkov. In veste, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah? Teh 38 odstotkov, če bodo odšli na volišča.
Je res Milan Kučan nesporni vladar Slovenije in šef udbomafije?
Ah, kje pa. To je strelovod za poceni opravičevanje česarkoli. Kučan je s tem, ko je ustanovil Forum 21, ta »strelovod« še okrepil. A prava Udba je v ozadju. Tu pa Milančka ni bilo, saj nima predpogojev zamaterialno pridobivanje. On je bolj tak tip kot Janez Drnovšek. On je dopuščal, da so kradli tisti okoli njega, sam pa ni imel od tega nič. Celo vem, kakšne denarje je stala pogojna izpustitev goriškega igralniškegabarona, ki je odsedel samo en teden od štirih let zapora. Pa ni Drnovšek pokasiral nič, pač pa njegov svetovalec. Mislim, da je revija Reporter končno storila to, kar delajo mediji v tujini že dolgo časa. Greš na pogreb, pogledaš, kdo je prišel, in sestaviš sliko. To so storili v primeru pogreba Staneta Dovgana, nekdaj vidnega člana Udbe. Ni Kučan tisti, so pa ljudje, ki so bili na pogrebu Staneta Dovgana. Ljudje, ki so upravljali denar v izpostavah NLB v Nemčiji, Tržaško kreditno banko, Kmečkobanko v Gorici,.. Ampak žal tu Milana Kučana ni. Lahko, da je kje indirektno, a te moči on nima.
Ampak te »udbovske povezave« naj bi predvsem zaradi starosti glavnih akterjev počasi pešale?
Ja v desetih letih bodo ti ljudje odšli in postalo bo zelo zanimivo, kajti nekomu bodo to morali prepustiti.
Pa je še kaj ostalo za prepustiti?
Jaz sem v času, ko sem bil član parlamentarne preiskovalne komisije o igralništvu, videl nekatere dokumente, ki veliko povedo o tem. Bil sem pri famoznemu tožilcu Antoniu Fojadelliju v Benetkah, kamor me je pripeljal eden izmed italijanskih novinarjev. Tožilec je predme postavil papirje in me vprašal: »Gospod poslanec, kaj dela vaša policija?«In v teh dokumentih sem videl znesek, vsoto denarja, naloženega na banki. Še danes se spomnim naslova banke: Via Paruta 2–4, Mestre. Znesek je bil grozljiv. Jaz sem že pred 25 leti opozarjal, da so denar čez mejo vozili kar v kombijih. Znesek je bil tako velik, da dvomim, da so ga porabili. Morda se manjši del tega kdaj vrne v Slovenijo v obliki kakšne investicije. Predstavljajte si, da je šlo za tako visok znesek, da mi je tožilec Antonio Fojadelli dejal, da destabilizira bančništvo v beneški regiji. Na koga je ta denar napisan, ne vem. Sem pa vzporedno izvedel, da je določen denar, ki ga je še Jugoslavija dajala levi komponenti Slovencev v Italiji, končal v nepremičninah, ki so v katastru vpisane na fizične osebe. O imenih ne bom govoril, vsaj eden pa je še živ.
