Tudi danes so cene nafte narasle. Prvič po sedmih mesecih je cena surove nafte narasla nad 70 ameriških dolarjev za sodček.
Po ocenah britanskega think-tanka Capital Economics, bi lahko zaostritev konflikta med Iranom in Združenimi državami Amerike pomenila skokovito rast cen nafte za krajše obdobje. Nafta bi se lahko podražila na 150 dolarjev za sodček. To bi imelo posledice za svetovno gospodarstvo. Višanje cen goriv bi zvišalo tako življenjske stroške kot tudi stroške industrije.
Dvig cene nafte je namreč posledica negotovosti na Bližnjem vzhodu, ki so se okrepile po zračnem napadu sil Združenih držav Amerike na konvoj v Iraku, v katerem je potoval iranski general posebnih enot iranske revolucionarne garde Kasem Solejmani. Solejmani, katerega pogrebne slovesnosti se je danes v Iranu udeležilo več sto tisoč ljudi, je bil priljubljen general, ki so ga čislali tako kleriki in konzervativci kot liberalni politiki. Iran je v odgovor na napad ZDA zagrozil s povračilnimi ukrepi.
Prav tako so z ameriškimi zavezniki postali nezadovoljni v Iraku. Konec tedna je tako iraški parlament sprejel resolucijo, v kateri zahteva umik vseh tujih sil z iraškega ozemlja. To je prekrižalo načrte tako ZDA, ki imajo v Iraku približno 5.000 vojakov kot tudi zvezi Nato, ki ima v državi bazo za urjenje.
Nato kritičen do Irana
Zaveznice so, po besedah generalnega sekretarja zveze Jensa Stoltenberga, izrazile močno podporo Natovi misiji za usposabljanje v Iraku, a Nato začasno ustavlja usposabljanje na terenu. Možnosti izgona vseh tujih sil iz Iraka Stoltenberg ni želel komentirati, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Stoltenberg je ob tem Iran pozval, naj se izogiba nadaljnjemu nasilju in provokacijam. Poudaril je tudi, da se zaveznice strinjajo, da Iran ne sme nikoli pridobiti jedrskega orožja, da delijo zaskrbljenost zaradi iranskih izstrelkov in da so enotne pri obsodbi iranske podpore raznim terorističnim skupinam.
Generalni sekretar zveze Nato pa ni želel kritizirati ZDA zaradi likvidacije Solejmanija. Dejal je, da je bila to ameriška odločitev, da so ZDA na sestanku pojasnile razloge zanjo in da zaveznice cenijo odkritost Američanov, še poroča STA.
Jedrski dogovor v košu za smeti?
Iran je sicer v nedeljo naznanil, da odstopa od obvez v okviru jedrskega sporazuma, ki je bil sicer slabo delujoč že zadnje leto dni, saj so ZDA oktobra leta 2018 enostransko odstopile od sporazuma. Tega so podpisale še EU, Nemčija, Francija, Združeno Kraljestvo, Rusija in Kitajska.
Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije so pozvali Iran, naj kljub vsemu sporazum ohrani, zunanji ministri držav članic Evropske unije pa se bodo o tem pogovarjali na seji Sveta EU v petek.
Rusija je medtem ostale podpisnice pozvala, naj dogovor obravnavajo kot prednostno nalogo, in da je njegov obstoj odvisen od "evropskih kolegov". "Ohranitev širših dogovorov in zagotovitev njihove trajne uveljavitve mora ostati prednostna naloga za vse partnerice," so zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu.
Teheran je sicer večkrat dejal, da je sporazum še mogoče rešiti, če mu ostale podpisnice pomagajo zaobiti ameriške sankcije. Gospodarska slika v tej perzijski državi je namreč slaba in vse sankcije otežujejo položaj iranskega gospodarstva.
