Na naslovnici današnje izdaje Time je fotografija Grete Thunberg, ki stoji ob morju na skali, ravno ko jo rahlo zalije val. Pogled ima najstnica usmerjen v daljavo. Poleg nje je napis Moč mladine.
"Ne moremo še naprej živeti, kot da ni jutri, ker je jutri," je dejala za Time. "To je vse, kar pravimo," je dodala.
Ravno to preprosto resnico pa je najstnica podala v svet v ključnem trenutku, so zapisali pri reviji Time.
Thunbergova je zagnala globalno gibanje s preprostim izostankom od pouka v avgustu 2018, ko je pred švedskim parlamentom v rokah držala znak z napisom Šolska stavka za podnebje. V zadnjih 16 mesecih pa je nagovorila svetovne voditelje, se srečala s papežem, se podala v besedni spopad z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in navdihnila na milijone ljudi, da so se po vsem svetu 20. septembra zbrali na največjem podnebnem shodu, piše revija Time.
Thunbergova vladam očita zavajanje
Mlada švedska podnebna aktivistk je danes nagovorila delegate na podnebni konferenci, ki se pod okriljem ZN odvija v španskem Madridu. Bogatim državam je očitala, da najdejo vedno nove načine za izogibanje dejanskemu podnebnemu ukrepanju.
Globalna podnebna konferenca, na kateri naj bi predstavniki držav rešili svet pred uničujočimi posledicami podnebnih sprememb, je postala "priložnost za države, da izkoristijo pravne luknje in se izognejo povečevanju ambicije" na področju boja proti podnebnim spremembam, je v Madridu dejala 16-letnica. "Države iščejo pametne načine, kako se izogniti resničnemu ukrepanju," je poudarila.
"Nedavno je nekaj bogatih držav obljubilo, da bo zmanjšalo svoje izpuste toplogrednih plinov za toliko in toliko odstotkov do tega ali drugega datuma, ali da bodo postale podnebno nevtralne ali imele neto ničelne izpuste v toliko in toliko letih. To morda na prvi pogled zveni impresivno, a tudi če so nameni dobri, to ni vodenje. To ni vodenje, to je zavajanje," je poudarila.
Greto je na konferenci spremljala skupina mladih aktivistov z vsega sveta, ki so po njenem nagovoru vstopili v dvorano in od delegatov zahtevali takojšnje ukrepanje.
Namen: začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma
Temeljni namen 12-dnevne podnebne konference, ki se je začela prejšnji ponedeljek, je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. V njej naj bi bila navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.
A kljub dejstvu, da se konferenca počasi že izteka, številna vprašanja ostajajo odprta. Predvsem se države ne morejo dogovoriti, kako financirati boj proti podnebnim spremembam in kako naj bodo urejene sheme za trgovanje z izpusti. Prav tako je zelo malo napredka pri vprašanju financiranja že nastale škode v najbolj ranljivih državah.
Okarali ZDA in Kitajsko
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes industrijo pozval, naj "prestavi v višjo prestavo" in ozeleni svoje poslovanje. "Čeprav vidimo nekatere pomembne korake v smeri trajnostnih poslovnih modelov, nismo še niti približno dosegli potrebnega obsega ter širine," je poudaril.
Tudi Svetovni gospodarski forum (WEF) se je pridružil pozivom, naj vlade in podjetja storijo več za zmanjšanje emisij. Kot ugotavlja v danes objavljeni študiji, je le 67 od 193 članic ZN, ki so skupaj odgovorne za manj kot 15 odstotkov globalnih izpustov, obljubilo ogljično nevtralnost. "Svet potrebuje kombinacijo javne ambicije, politične gotovosti ter podjetniškega voditeljstva," je poudaril izvršni direktor WEF Dominic Waughray.
Poročilo, ki ga je WEF pripravil skupaj s svetovalnim podjetjem Boston Consulting, je kritično do največjih onesnaževalk, češ da ne storijo dovolj v boju proti podnebnim spremembam. Pri tem je še posebej okaralo Kitajsko in ZDA.
