Argumentacija generalnega pravobranilca je šibka, je dejal zunanji minister Miro Cerar.
Spomnil je, da je sodišče doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je "postopek negotov".
Minister je še poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi "nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe", s katero je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.
Dejal je tudi, da nihče ni rekel, da Hrvaški ni treba izvršiti arbitražne odločbe, medtem ko jo je k temu pozvalo veliko držav.
Arbitražno sodišče je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega ne more spremeniti niti današnje stališče generalnega pravobranilca Sodišča EU, je po srečanju štirih predsednikov zatrdil predsednik republike Borut Pahor. Tudi po besedah predsednika vlade Marjana Šarca bo Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe ostala neomajna.
Kot je po današnjem srečanju štirih predsednikov komentiral Pahor, današnja odločitev pravobranilca sodišča EU ni relevantna za vprašanje, ali je meja med Slovenijo in Hrvaško določena. Arbitražno sodišče je namreč mejo že določilo in tega ne more spremeniti nič, niti stališče pravobranilca. Ta je sicer po njegovih besedah odločal le o tem, ali vsebina slovenske tožbe zadeva evropsko pravo. Zato bo Slovenija vztrajala, naj državi ustanovita komisijo za demarkacijo, ki bo mejo določila v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča.
Tudi Šarec meni, da je meja med državama določena, slovenska politika pa pri tem enotna. Slovenija bo pri implementaciji razsodbe neomajna, bilateralni pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.
Spomnil je še, da je Slovenija Hrvaški že četrtič poslala noto za ustanovitev demarkacijske komisije, pa iz Zagreba še ni bilo odgovora. Dodal je, da bo Slovenija na tem področju ostala aktivna in se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so "špekulacije in raznorazni spini, ki jim ne gre nasedati".
Za tak primer ni ustaljene prakse
Odločitev generalnega pravobranilca je negativno presenečenje, po drugi strani pa odraz tega, da je zadeva edinstvena in da za tak primer ni ustaljene prakse, je ocenila profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.
Pri tem je poudarila, da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna". Dokončno odločitev v zadevi bo namreč sprejel senat sodnikov, kjer bodo imeli po njeni oceni sodniki tudi nasprotna mnenja. "Za ta primer ni neke ustaljene prakse Sodišča EU, za katero bi lahko že domnevali, kako bo odločilo. Vendar tega tudi zdaj ne vemo, treba je počakati še nekaj mesecev na odločitev senata," je dejala.
Čaka jih težka odločitev
Generalni pravobranilec je, kot je pojasnila, predvsem poudaril akcesornost kršitev, "torej da je glavni pravni problem problem mednarodnega javnega prava, določitev meje, in da so ostale kršitve na nek način podrejene oziroma izhajajo iz tega prvega vprašanja, ki ga je treba rešiti v okviru mednarodnega javnega prava".
"Tam pa vemo, da ima Slovenija zelo omejene pravne možnosti oziroma sredstva. Nima možnosti neke neposredne izvršbe, denarne kazni, kot je možno po pravu EU. Slovenija je po mednarodnem javnem pravu dejansko v težjem položaju in Hrvaška to ve, zato se je odzvala tako, kot se je, z nespoštovanjem arbitražne odločbe," je poudarila Hojnikova.
Ocenjuje, da senatu sodnikov "ne bo enostavno odločiti v tej zadevi". "Pri generalnem pravobranilcu je enostavneje, ker gre za stališče ene osebe, enega pravnika. Senat pa bo moral uskladiti mnenja in iskati večino, pogosto je ta sodba lahko tudi nekoliko manj jasna, saj je treba prilagajati mnenje sodnikov," je dejala.
Slaba popotnica
Hojnikova ocenjuje, da odločitev pravobranilca, ki bo tudi politično odmevala, ni najboljša popotnica. "EU na splošno, ne samo Sodišče EU, ampak tudi Evropska komisija, ne razume v popolnosti političnih razmer na tem območju, tudi ne težav v zvezi z nerešenimi mejnimi vprašanji, ki jih ima Hrvaška," je poudarila.
Glede nadaljnjih možnosti, ki jih ima Slovenija v prizadevanjih za spoštovanje arbitražne razsodbe s strani Hrvaške, pa je poudarila, da je treba najprej počakati na sodbo sodišča. Pametno bi bilo ponuditi pravna sredstva po pravu EU v okviru mirnega reševanja sporov.
Reševanje spora
Cerar je spomnil še, da je Slovenija postopek pred Sodiščem EU sprožila zato, ker zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, torej mednarodnega prava, Hrvaška avtomatično krši pravni red EU. Spoštovanje pravnega reda je temelj delovanja EU, je poudaril minister.
Pri tem je omenila možnost slovenske blokade vstopanja Hrvaške v schengensko območje, glede česar pa je nenazadnje tudi slovenska javnost razdeljena. "Je pa to ena zadnjih možnosti, kjer ima Slovenija kot članica po pravu EU še možnosti veta," poudarja. Vendar pa taka odločitev ne bi bila dobra za ugled Slovenije, saj bi jo evropska politična in strokovna javnost ocenili kot izsiljevanje, kar zna Hrvaška po njenem zelo dobro izkoristiti.
"Po drugi strani pa Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava, v dogovarjanje in bilateralno reševanje. S Hrvaško to ni mogoče, kar smo videli tudi pri vprašanju Ljubljanske banke," je opozorila. "Vsak kompromis in vse, kar zanjo ni optimalna rešitev, Hrvaška razume kot poraz, ne vidi smisla v reševanju sporov s sosednjimi državami. Zato mi je s tega vidika predvsem žal, če bo sodišče EU potrdilo odločitev o nepristojnosti," je še poudarila Hojnikova.
Ni zavezujoča
Sicer pa so se na mnenje pravobranilca danes odzvali tudi na Sodišču EU. Izpostavili so, da mnenje pravobranilca ni zavezujoče in da to ni končna sodba. "Sodba je lahko drugačna, ni pa nujno," je slovenskim in hrvaškim novinarjem v Luksemburgu povedal tiskovni predstavnik Sodišča EU Balazs Lehocki.
V pomembnih primerih pred velikim senatom, med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v nekoliko več kot 50 odstotkih, zato je končni izid res nemogoče napovedati, je še pojasnil. Sodišče bo sedaj strani v postopku uradno obvestilo o mnenju, nato pa ju bo še uradno obvestilo o tem, kdaj bodo prebrali sodbo. Druge komunikacije med sodiščem in vpletenima stranema ne bo.
Strani običajno vzameta mnenje na znanje, včasih pa kakšna stran po objavi mnenja pozove sodišče, naj ponovno odpre ustno fazo in še enkrat organizira ustno obravnavo, a to ni običajen način delovanja sodišča. Če ima sodišče v roki vsa dejstva, tega ne stori. V večini primerov zgolj omeni takšno pobudo v sodbi, je pojasnil Lehocki.
Sodba o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški bo po navedbah tiskovnega predstavnika znana do poletnih počitnic, morda že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če bo sodba pritrdila mnenju pravobranilca, je celotnega postopka konec, sicer pa sledijo obravnava o vsebini ter drugo mnenje pravobranilca in druga sodba. Pritožba na sodbo ni mogoča, sodbe Sodišča EU so končne in zavezujoče, je še izpostavil Lehocki.
