Vervootova je na atletskih stezah paraolimpijskih iger v Londonu leta 2012 osvojila zlato in srebrno medaljo, tudi v Riu leta 2016 so ji okoli vratu nadeli dve odličji, srebrno in bronasto.
Športnica z neozdravljivo degenerativno mišično boleznijo je živela z nenehnimi bolečinami, napadi, paralizo v nogah, trpel je tudi njen spanec (spala naj bi tudi zgolj 10 minut na dan). »Dobim epileptične napade, jočem, kričim, tako močne so bolečine. Potrebujem zelo močna protibolečinska zdravila kot je morfij,« je za britanski časnik BBC povedala leta 2016 in dodala: »Veliko ljudi me sprašuje, kako lahko dosežem tako dobre rezultate in se kljub bolečinam še vedno smejim. Zame je šport meditacija«.
Evtanazija je v Belgiji legalna, Vervootova pa je leta 2008 podpisala dokument, s katerim je zdravnikom omogočila, da končajo njeno življenje. »Evtanazija človeku omogoči počitek, jaz pa sama pri sebi vem, kdaj bo zame dovolj. Če ne bi podpisala dokumentov, bi že sama storila samomor. Upam, da ljudje evtanazije ne bodo več doživljali kot umor, temveč kot podaljševanje življenja« je povedala športnica, ki se je včeraj poslovila.
