Po padcu partijskega sistema, razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije je nova država začela popravljati krivice, ki jih je v obdobju po drugi svetovni vojni storila stara država. Začel se je postopek vračanja premoženja ali denacionalizacija. Država je nekdanjim lastnikom vračala gradove, hiše, posestva, izplačevala odškodnine. Nacionalizacija premoženja je za seboj pustila ogromno škode, ki neposredno in takoj ni bila zaznana. Danes, po 70 letih od teh dogodkov, pa globoke rane tega krutega početja še marsikje niso zaceljene. Tudi v Halozah. Če bi s posestvi ves čas skrbno gospodarili zasebniki (lastniki), bi se danes pokrajina verjetno zrcalila v povsem drugačni sliki. Zaraščenih vinogradov na odličnih legah in neprehodnih gozdnih goščav bi verjetno bilo bistveno manj, saj so bili vinogradi v času državnih kombinatov obdelani, kleti pa polne dobrega vina. A kombinatom je sapa začela pojenjati že pred kakšnimi 30 leti. In takrat se je za Haloze začela kalvarija, ki je državi do danes ni uspelo presekati.
Nekoč vinograd, danes trnje in bodičevje
Vinogradniška posestva se dejansko zaraščajo v vseh delih Haloz. Zgodba, ki jo pišemo, prihaja iz občine Videm – Majskega in Dravinjskega Vrha ter Ljubstave. Domačin s tistega konca Danilo Fajt je med redkimi klenimi Haložani, ki se od haloških bregov niso nikoli ločili. Pogled na zaraščene vinograde ga izjemno žalosti. »Ko je posestva obdeloval kombinat, so bile gorice urejene, negovane. V državnem vinogradu je delal tudi moj oče, otroci smo mu pri delu pomagali. Potem kombinata ni bilo več, posestva so vrnili ali prodali zasebnim lastnikom, nekatera so še danes državna, med njimi pa številna zaraščena. Tako je tudi pri našem sosedu. Govori se, da je posestvo kupil Škot. Nič ne obdeluje, ne kosi niti trave. Na terasah še stojijo sohe, napeljana je žica, trta je odmrla, čez vse to se zaraščajo trava, grmovje, bodičevje. Vinograd, ki je na odlični legi, je neobdelan že kakšnih 10 let. V žico in trnje se zapleta divjad. Enaka zgodba je na posestvih sklada kmetijskih zemljišč. Žalostno je to gledati …« je z grenkim izrazom na obrazu pripovedoval Fajt. Dodal je, da če Kramarjevi ne bi obdelovali goric, bi bila celotna pokrajina eno samo bodičevje. »Potem bi to res bila katastrofa. Žalostno je, da so se vinogradi tako opustili.«
Kapo dol prizadevnim lokalnim vinogradnikom
Župan občine Videm Branko Marinič se problematike zaraščanja haloških pobočij dobro zaveda. Poudaril je, da občina pri reševanju teh težav nima nobene prave moči niti pravne podlage. »Zaraščanja Haloz se ne da reševati z občinskim odlokom,« je opozoril in izrazil zadovoljstvo, da so nekatera posestva obnovili lokalni vinogradniki (Kramarjevi in Zavec). »Naši vinogradniki načrtujejo širitev vinogradov, pri čemer jim bo občina nudila podporno okolje. Sem izredno zadovoljen, da so se Kramarjevi in Zavec tako zavzeto lotili vinogradniškega posla. Lahko rečem, da so ambasadorji reševanja zaraščenosti. S pravilno usmeritvijo so dosegli, da je marsikatera prej zapuščena in zaraščena površina danes zgledno urejena, trta in vinogradi pa skrbno negovani. Želim, da v tej smeri nadaljujejo.«
