"Naša obsodba je ostra, vendar ni samo to (...) nameravamo ukrepati," je dejala Montchalinova. "Lahko si mislite, da ne bomo ostali na svoji strani mize in rekli, 'No, veste, priznamo, da so stvari zapletene'," je dodala.
Francoska ministrica je ukrepanje napovedala, potem ko evropskim državam na četrtkovem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN ni uspelo prepričati preostalih članic k sprejetju izjave, s katero bi pozvali Turčijo, naj ustavi vojaško operacijo proti kurdski milici YPG v Siriji.
Francija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija in Poljska so nato objavile svojo izjavo, v kateri so izrazile globoko zaskrbljenost nad turško ofenzivo in jo pozvale, naj takoj preneha z enostranskim vojaškim posredovanjem. ZDA so v ločeni izjavi poudarile, da ne podpirajo turške operacije.
Šarec: "S Turčijo je treba ohranjati dialog glede migrantov"
Premier Marjan Šarec je ob grožnjah Turčije, da bo odprla vrata v EU milijonom beguncev na svojem ozemlju izpostavil nujnost dialoga z Ankaro. Ob robu obiska v Makedoniji je v četrtek za RTV Slovenija izrazil prepričanje, da bo unija tudi v prihodnje našla takšne rešitve, ki bodo problem migracij urejale na učinkovit način.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v zadnjem času večkrat zagrozil Evropi, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči in podpore za svoje načrte o vzpostavitvi varnostnega območja na severu Sirije.
V četrtek pa je Erdogan Evropsko unijo posvaril, da ji bo več milijonov beguncev in migrantov poslal tudi, če bo kritizirala operacijo proti Kurdom na severu Sirije, ki jo je Turčija začela v sredo.
Turčija se je z dogovorom z EU leta 2016 zavezala, da bo beguncem preprečevala odhod v Evropo v zameno za šest milijard evrov pomoči in potovanja brez vizumov v EU za Turke. Erdogan uniji očita, da ne izpolnjuje svojih zavez.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v sredo Ankaro pozval, naj nemudoma ustavi vojaško operacijo na severu Sirije in ji posredno zagrozil z ustavitvijo plačil EU, ki jih Ankara trenutno prejema za sprejem sirskih beguncev.
Turčija gosti največje število beguncev med vsemi državami. Na njenem ozemlju jih je več kot štiri milijone, od tega 3,6 milijona iz Sirije.
Nato poziva Turčijo k zadržanosti
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Istanbulu izrazil resno zaskrbljenost zaradi turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije. Ob tem je Ankaro pozval k zadržanosti. "Delim resno zaskrbljenost zaradi aktualne operacije in tveganja dodatne destabilizacije regije," je izjavil za medije, ko se je v Istanbulu srečal s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Cavusoglujem.
"Medtem ko ima Turčija resne varnostne skrbi, pričakujemo od Turčije, da bo ukrepala zadržano," je pozval generalni sekretar Nata.
Cavusoglu mu je odgovoril, da ni dovolj, da zavezniki razumejo legitimne skrbi Turčije. "Želimo si glasno in jasno solidarnost," je poudaril vodja turške diplomacije, ki je operacijo na severu Sirije označil za legitimno.
Stoltenberg je nadaljeval, da zavezništvo podpira Turčijo z vojaško infrastrukturo v vrednosti pet milijard dolarjev. "To dokazuje, da je Nato prisoten v Turčiji. Tu smo, da ščitimo Turčijo in tudi da ščitimo sebe," je dejal.
Poudaril je, da je Turčija pomembna članica zavezništva, pri čemer je opozoril, da operacija v Siriji, ki jo je Turčija sprožila v sredo, ne bi smela spodkopati dosežkov v boju proti skrajni skupini Islamska država. "Teh dosežkov ne smejo ogrožati. Neposredna skrb je, da zajetim pripadnikom IS ne dovolijo pobegniti," je še dejal.
Trump sedaj o možnosti posredovanja med Turčijo in Kurdi
Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek tvital, da bi lahko ZDA posredovale v sporu med Turčijo in Kurdi. Nekateri državni uradniki pa so medijem anonimno potrdili, da je naročil diplomatom ZDA, naj posredujejo med obema stranema za prekinitev sovražnosti.
Te sovražnosti ne bi bilo, če Trump v nedeljskem telefonskem pogovoru ne bi popustil pod pritiskom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in umaknil ameriških vojakov s predvidene poti turške ofenzive proti ameriškim zaveznikom Kurdom, ki so se več let uspešno borili proti teroristom Islamske države (IS).
Trumpova izdaja Kurdov je naletela na splošne obsodbe v Washingtonu, kritizirajo pa ga tudi krščanski voditelji, ki so ga doslej odločno podpirali kljub vsem moralnim pomanjkljivostim.
Turčija je medtem v četrtek obnovila letalske napade in topniško obstreljevanje kurdskih položajev na severovzhodu Sirije, kjer je bil zadnje mesece mir, sedaj pa se ponavlja podoba iz časa izbruha sirske državljanske vojne, ko več tisoč civilistov beži pred nasiljem.
S severa Sirije pobegnilo že 70.000 ljudi
S severa Sirije je od začetka turške ofenzive na tem območju v samo 48 urah pobegnilo že več kot 70.000 ljudi, so danes sporočili ZN. Svet ZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi je ob tem opozoril na zaskrbljujoča poročila zaradi napadov turških enot ali z njimi povezanih oboroženih skupin.
Večina ljudi je pobegnila z območij okoli mest Tel Abjad in Ras al Ajn blizu meje s Turčijo, je navedel Svetovni program za prehrano (WFP). Dodal je, da so v ofenzivi na teh območjih poškodovali vodovode, jezove, elektrarne in naftna polja - zaradi tega so med drugim ljudje ponekod ostali brez oskrbe z vodo.
V uradu odposlanca ZN za Sirijo so poudarili, da bi lahko vojaške operacije na severu Sirije močno poslabšale že tako zelo napete humanitarne razmere. V različnih telesih ZN so zato vse odgovorne na terenu in v vladah pozvali, naj zaščitijo civiliste.
Podoben poziv so danes podali Zdravniki brez meja. Vse vpletene v oboroženi konflikt so pozvali, naj zaščitijo civiliste, zdravstveno osebje in bolnike. Zaostritev nasilja bi namreč lahko le še poslabšala travmo, ki jo že leta doživljajo ljudje v od vojne razdejani državi.
Zdravniki brez meja so sporočili tudi, da so v Tal Abjadu zaprli z njihove strani sponzorirano bolnišnico, ker je del zaposlenih skupaj z družinami zapustilo mesto. To je bila edina bolnišnica na območju.
