"ZDA ne podpirajo tega napada in so jasno povedale Turčiji, da je ta operacija slaba ideja," je sporočil Trump. Dodal je, da se je Turčija zavezala k zaščiti civilistov in verskih manjšin, vključno s kristjani. Zavezala se je tudi, da bo zagotavljala, da ne bo humanitarne krize. Izrazil je pričakovanje, da se bo teh zavez še naprej držala.
"Turčija je zdaj odgovorna za vse zaprte borce IS, da ostanejo v zaporih, in za to, da se IS ne vzpostavi znova na noben način in v nobeni obliki," je poudaril Trump.
Kasneje je ameriški predsednik izrazil upanje, da se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan obnašal racionalno. Če pa vojaška operacija ne bo "humana", bo, kot je zagrozil, "izbrisal njegovo gospodarstvo". "Storil bom precej več kot uvedel sankcije," je dejal. "Če se ne bo obnašal pošteno, bo plačal zelo visoko ceno," je še dodal Trump.
Ameriški senat pripravlja sankcije proti Turčiji zaradi napada na sirske Kurde
Ameriški senatorji obeh strank so pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji zaradi napada na Kurde na severovzhodu Sirije, od koder je predsednik Donald Trump umaknil ameriške vojake in Turčiji odprl vrata za invazijo. Državni sekretar Mike Pompeo se je postavil v bran umiku in zanikal, da bi ZDA Turčiji dale dovoljenje za ofenzivo.
Predlog zakona predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom države Recepom Tayyipom Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije. Da bi se izognil morebitnemu Trumpovemu vetu, bi moral biti zakon v obeh domovih kongresa potrjen z dvotretjinsko večino.
Trump je ponovil nedoločene grožnje turški ekonomiji. Njegov zaveznik v senatu Lindsey Graham iz Južne Karoline je Turčiji zagrozil s "sankcijami iz pekla" in pozval k molitvi za kurdske zaveznike, ki da jih je Trumpova vlada tako brez sramu zapustila. Trump je dejal, da Grahama razume, vendar pa noče ohraniti ZDA v Siriji še naslednjih 200 let.
Vrsta kongresnikov republikanske in demokratske stranke je v sredo ponovila, da izdaja Kurdov pomaga Rusiji, Iranu in Turčiji ter tlakuje pot za ponovno okrepitev Islamske države.
Trumpovo odločitev pa je v sredo zagovarjal državni sekretar Mike Pompeo, ki je zanikal, da so ZDA dale Turčiji dovoljenje za napad. Ampak Turčija naj bi imela legitimne varnostne skrbi, prioriteta ZDA pa je obramba domovine pred terorizmom. Pompeo ni znal pojasniti, kako bo izdaja Kurdov pomagala k temu cilju.
Turčija je ob začetku ofenzive posredovala tudi proti svojim državljanom, ki se ne strinjajo z napadom na Sirijo, in policija je uvedla kazenske postopke proti 78 osebam, ki naj bi z nasprotovanjem vojni vzbujali sovraštvo.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini je v sredo opozorila, da enostransko ukrepanje Turčije ogroža napredek koalicije proti IS, spodkopava stabilnost celotne regije, povečuje trpljenje civilistov in povzroča dodatno razseljevanje. EU po njenih besedah vztraja, da se morajo sirski begunci vrniti domov, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Vsak poskus spreminjanja demografije pa da bo nesprejemljiv.
ZDA od Kurdov prevzele zloglasna džihadista
Ameriške sile so še pred začetkom turške invazije na sever Sirije od sirskih Kurdov prevzele dvojico britanskih džihadistov, članov zloglasne celice Islamske države, ki je mučila in ubila številne zahodne talce.
Šlo naj bi za El Shafee Elsheikha in Alexanda Koteyja, pripadnika tako imenovane skupine The Beatles, ki so jo sestavljali skrajneži z britanskim naglasom, ki so na vrhuncu moči Islamske države pred kamero ubijali novinarje, humanitarne delavce in sirske vojake ter to predvajali na internetu.
Celica naj bi vsega skupaj ugrabila in obglavila okrog 20 talcev, vključno z ameriškim novinarjem Jamesom Foleyjem, ki so ga ubili leta 2014.
Kot je za ameriške medije povedal obrambni vir, so dvojico prevzeli od Sirskih demokratičnih sil (SDF) in ju premestili na "varno lokacijo".
Na tisoče borcev skrajne skupine Islamska država in njihove družinske člane so doslej v zaporih in taboriščih na območjih pod njihovim nadzorom nadzorovali kurdski borci, ki pa so morali oditi v boj proti Turčiji. Kot piše BBC, usoda teh zaporov in taborišč zaradi spopadov sedaj ni jasna.
Spomnimo:
Ankara je včeraj začela vojaško ofenzivo proti kurdski milici YPG na severu Sirije, je sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Začetek letalske ofenzive so potrdile tudi enote kurdske milice. Letala so napadla kurdske cilje na območju mesta Ras al Ain, po prvih podatkih sta bila ubita dva civilista.
Nato so na sever Sirije začele prodirati tudi turške kopenske sile. Glede na navedbe sirskih Kurdov pa jim je uspelo to ofenzivo zaenkrat ustaviti.
Turčija je ofenzivo na sever Sirije začela potem, ko so ZDA v ponedeljek začele umikati svoje enote z območij na severovzhodu Sirije. Trump je zaradi tega tarča kritik, da je Kurde pustil na cedilu.
Britanski Sirski observatorij za človekove pravice poroča o osmih mrtvih civilistih na začetku turške ofenzive, več deset civilistov pa naj bi bilo ranjenih. Kurdski borci naj bi odbili napad turške vojske pri kraju.
