Izraelski časnik Jerusalem Post je namreč včeraj poročal o podrobnostih zaprtega sestanka hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki se te dni mudi v Izraelu, in njenega izraelskega kolega Reuvena Rivlina. Rivlinu naj bi po poročanju časnika med drugim potarnala, da je Bosna in Hercegovina »zelo nestabilna država ter da so jo v določenem obsegu prevzeli ljudje, povezani z Iranom in terorističnimi organizacijami.« Vse skupaj naj bi začinila z besedami, da je »ta država danes pod nadzorom militantnega islama, ki je dominanten pri narekovanju stališč.«
Grabar-Kitarovićeva je danes zanikala, da bi te besede kadar koli izrekla, poročajo hrvaški mediji. »Absolutno ne. S predsednikom Rivlinom sem se pogovarjala v okviru, v katerem tudi sicer govorim o BiH in naših drugih sosednjih državah, kar sem nenazadnje povedala tudi na tiskovnih konferencah pred srečanjem s predsednikom Rivlinom in Netanjahujem. To je, da želim naše sosednje države čim prej videti v članstvu EU,« se je odzvala na vprašanje o resničnosti izjav. Dodala je še, da razen dveh tiskovnih konferenc medijem ni dajala nobenih intervjujev ali izjav, navedbe časnika pa da so »komentarji na komentarje neke novinarke ... ponavljam, tega nisem rekla.«
Odzvala se je tudi novinarka
Kot poroča STA, se je danes opravičila tudi sama novinarka izraelskega časnika Grir Faj Kašman. Za sarajevski portal Dnevni avaz je sicer nekoliko zmedeno pojasnila, da je narobe interpretirala pogovor med predsednikoma. Glede na beležke novinarke s srečanja je hrvaška predsednica povezala Iran z migranti, ko je dejala, da so med njimi skriti tudi Iranci ter Sirci in Afganistanci. »Dejala je, da so med njimi (migranti) skrajneži in da oni predstavljajo problem. Ni povezala oblasti v BiH s skrajneži in Iranom, ampak z migranti,« je še pojasnila. Novinarka je sicer dejala še, da kar zadeva Kolindin sestanek s predsednikom, o katerem je poročala, »ni velika zgodba.«
Grabar-Kitarovićeva je medtem poudarila, da je oster odziv, v okviru katerega Hrvaško primerjajo s fašizmom, popolna neumnost. Zaključila pa je z vse prej kot spravno besedo, saj je dejala, da je »prišel čas, ko je treba ponovno razmisliti o odnosih med Hrvaško in BiH. Ravno nasprotno, v zadnjem času na žalost spremljamo vrsto potez, ki jih BiH sprejema proti Hrvaški in ki so politično agresivne.«
