Za osem najpogostejših prekrškov, katerih posledice so hude poškodbe in velika gmotna škoda, bodo denarne kazni od četrtka dalje zvišali z dozdajšnjih od 5000 do 15 tisoč kun (od 676 do 2028 evrov) na od 10 tisoč do 20 tisoč kun (od 1352 do 2700 evrov).
Gre za vožnjo v nasprotno ali prepovedano smer, prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro, namerno nespoštovanje rdeče luči na semaforju, zavračanje preizkusa psihofizičnega stanja, vožnjo pod vplivom alkohola in mamil nad 1,5 promila, zavračanje testiranja voznikov na alkohol in mamila ter vožnjo pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja ali v času, ko je vozniško dovoljenje vozniku začasno odvzeto ali ukinjeno.
Za povratnike še višje kazni
Najostrejše kazni so predvsem usmerjene na povratnike, torej tiste, ki vztrajno kršijo predpise. Voznik, ki bo v treh letih dvakrat ponovil katerega izmed osmih najhujših prometnih prekrškov, bo ostal brez vozniškega dovoljenja za najmanj šest mesecev. Za vsak naslednji tovrstni prekršek sledi odvzem vozniškega dovoljenja še za najmanj leto dni.
Zakonski predlog prav tako predvideva začasen odvzem vozila, s čimer bo sodišče večkratnim kršiteljem odvzelo sredstvo za ponavljanje prekrškov. Določili so tudi pogoje, pod katerimi lastniki vozil ne bodo smeli dati svojega vozila v uporabo drugim voznikom.
S 500 na 1000 kun (s 67 na 135 evrov) se bodo tudi zvišale kazni za neuporabo varnostnega pasu, nepravilen prevoza otrok in nepravilno uporabo mobilnega telefona med vožnjo.
S 700 na 1000 kun (s 94,5 na 135 evrov) bodo zvišali kazni za tiste, ki nimajo ustrezne zimske opreme. Višje denarne kazni so predpisane tudi za voznike, ki ne bodo ostali na kraju prometne nesreče s smrtnimi žrtvami ali ranjenimi. Namesto dozdajšnjih med 3000 in 7000 kun (med 405 in 946 evrov) bodo nove kazni med 10 tisoč in 20 tisoč kun (od 1352 do 2700 evrov).
Prav tako so na Hrvaškem uvedli denarne kazni za nespoštovanje varnostne razdalje med vozili na avtocestah. Varnostna razdalja je določena na najmanj dve sekundi, tako kot to velja v Sloveniji.
Hrvaško notranje ministrstvo je ob uveljavitvi zakonskih sprememb na svoji spletni strani izpostavilo, da je lani v prometnih nesrečah na Hrvaškem umrlo 317 ljudi, večinoma zaradi »štirih morilcev v prometu« – prevelike hitrosti, alkohola, neuporabe varnostnega pasu in nepravilne uporabe mobilnih telefonov.
Na Hrvaškem je bilo lani 7,7 mrtvega v prometu na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v EU pet mrtvih na 100 tisoč prebivalcev.
