Posledice za Slovenijo v primeru dogovorjenega izstopa Velike Britanije iz EU so ocenjene na med minus 0,1 in minus 0,25 odstotka BDP. To bi veljalo zlasti v primeru potrditve trenutnega ločitvenega sporazuma, ki predvideva, da Združeno kraljestvo ostane del carinskega območja, v najnovejši publikaciji Pomladanska gibanja ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »V primeru uvedbe carin bi se obseg bilateralne trgovine med Slovenijo in Združenim kraljestvom zmanjšal, in sicer z najvišjim negativnim učinkom na elektro, avtomobilsko, farmacevtsko in kovinsko industrijo. Vpliv bi čutil tudi izvoz storitev, zlasti na področju potovanj in turizma ter transporta,« so v Umarju povzeli različne študije, ki so bile opravljene v času od napovedi brexita.
ŠIBKA POVEZANOST
Ker pa je neposredna povezanost teh dveh gospodarstev precej šibka, saj se Združeno kraljestvo z 1,9-odstotnim deležem v slovenskem blagovnem izvozu med trgovinskimi partnericami uvršča na 14. mesto, bi bil neposredni negativni učinek na izvoz in BDP majhen. Malo večji bo posredni učinek zaradi povezanosti Slovenije predvsem z Nemčijo in Francijo, so dodali.
POSLEDICE SE ŽE KAŽEJO
Zaradi globine in kompleksnosti integracije med Združenim kraljestvom in preostalo EU pa bo imel brexit negativne posledice za obe strani, ki bodo v posameznih državah in dejavnostih različne. Medtem se nekatere posledice zaradi nejasnosti glede brexita že kažejo, saj vplivajo na gospodarsko razpoloženje v EU. Rast trgovinskih tokov med stranmi se je namreč že upočasnila, začelo pa se je tudi preusmerjanje načrtovanih investicij iz Združenega kraljestva v druge države EU. »V zadnjih letih je EU-27 v Združeno kraljestvo neposredno izvozila za blizu šest odstotkov BDP blaga, podoben delež v BDP je dosegal tudi uvoz blaga od tam,« so navedli.
RAZLIČNE ANALIZE
»Rezultati različnih analiz v splošnem kažejo na majhen negativni dolgoročni učinek brexita s sklenjenim prostotrgovinskim sporazumom ali potrjenim izstopnim sporazumom na gospodarstvo EU. V primeru brexita brez dogovora pa bi bil ta negativni učinek na BDP opaznejši, a v povprečju EU ne večji od 1,6 odstotka, negativni učinek na zaposlenost pa ne večji od 0,7 odstotka,« so zapisali v Umarju.
