Posledice za Slovenijo v primeru dogovorjenega izstopa Velike Britanije iz EU so ocenjene na med minus 0,1 in minus 0,25 odstotka BDP. To bi veljalo zlasti v primeru potrditve trenutnega ločitvenega sporazuma, ki predvideva, da Združeno kraljestvo ostane del carinskega območja, v najnovejši publikaciji Pomladanska gibanja ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »V primeru uvedbe carin bi se obseg bilateralne trgovine med Slovenijo in Združenim kraljestvom zmanjšal, in sicer z najvišjim negativnim učinkom na elektro, avtomobilsko, farmacevtsko in kovinsko industrijo. Vpliv bi čutil tudi izvoz storitev, zlasti na področju potovanj in turizma ter transporta,« so v Umarju povzeli različne študije, ki so bile opravljene v času od napovedi brexita.
ŠIBKA POVEZANOST
Ker pa je neposredna povezanost teh dveh gospodarstev precej šibka, saj se Združeno kraljestvo z 1,9-odstotnim deležem v slovenskem blagovnem izvozu med trgovinskimi partnericami uvršča na 14. mesto, bi bil neposredni negativni učinek na izvoz in BDP majhen. Malo večji bo posredni učinek zaradi povezanosti Slovenije predvsem z Nemčijo in Francijo, so dodali.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
POSLEDICE SE ŽE KAŽEJO
Zaradi globine in kompleksnosti integracije med Združenim kraljestvom in preostalo EU pa bo imel brexit negativne posledice za obe strani, ki bodo v posameznih državah in dejavnostih različne. Medtem se nekatere posledice zaradi nejasnosti glede brexita že kažejo, saj vplivajo na gospodarsko razpoloženje v EU. Rast trgovinskih tokov med stranmi se je namreč že upočasnila, začelo pa se je tudi preusmerjanje načrtovanih investicij iz Združenega kraljestva v druge države EU. »V zadnjih letih je EU-27 v Združeno kraljestvo neposredno izvozila za blizu šest odstotkov BDP blaga, podoben delež v BDP je dosegal tudi uvoz blaga od tam,« so navedli.
RAZLIČNE ANALIZE
»Rezultati različnih analiz v splošnem kažejo na majhen negativni dolgoročni učinek brexita s sklenjenim prostotrgovinskim sporazumom ali potrjenim izstopnim sporazumom na gospodarstvo EU. V primeru brexita brez dogovora pa bi bil ta negativni učinek na BDP opaznejši, a v povprečju EU ne večji od 1,6 odstotka, negativni učinek na zaposlenost pa ne večji od 0,7 odstotka,« so zapisali v Umarju.
