Ekipe, ki iz dobrih 100 metrov globokega vodnjaka rešujejo dveletnega Julena, so z vzporedno vrtino v zgodnjih jutranjih urah dosegle želenih 60 metrov globine in nato dno zavarovale, da se je lahko vanjo spustila ekipa rudarjev, ki bo dela nadaljevala ročno. Le redki še verjamejo, da Julen še diha, a tragedija bo kmalu dobila epilog. Rudarji morajo zdaj izkopati štiri metre dolg vodoraven predor, da bodo dosegli slabih 80 metrov globine vodnjaka, kjer, tako domnevajo, je 13. januarja obtičal Julen. Čeprav gre le za štiri metre, je delo zahtevno, kamnina pa trda, zato lahko ta zadnja etapa napornega reševanja traja tudi do 24 ur. Reševalci so sprva še upali, da se bodo do dečka prebili že danes popoldne, a je zdaj to vse manj verjetno. Reševalci so namreč opoldne naleteli na nove tehnične težave, povezane z izkopano navpično vrtino, poroča El Pais. Zaradi varnosti morajo dvorano na dnu nekoliko razširiti. Reševalci po tem, ko so časovne okvire že večkrat prestavili, ne želijo ugibati, za koliko časa se bo reševanje podaljšalo, a možnost, da bi ga rešili že danes, se vse bolj odmika.
- VIDEO: Mali Julen je še vedno v vodnjaku, novice niso dobre
- Minil je cel teden, le največji optimisti še verjamejo
- FOTO: Vse manj upanja za malega Julena, na voljo tudi prvi posnetki groze iz globin
Ekipa posebej izurjenih rudarjev bo za izkopavanje uporabljala »gole« roke, krampe in pnevmatska kladiva, eksploziv pa bodo uporabili le v skrajnem primeru, če se bo kamnina izkazala za pretrdo. Vmes bodo predor podpirali z lesom. »V nekaj dneh bomo opravili delo, ki običajno traja več mesecev, in to brez geološke raziskave,« je pojasnil inženir Juan Lopez-Escobar. To navpično vrtino so sicer začeli vrtati 19. januarja, potem ko so na površju pripravili teren. Začetni nivo so morali denimo znižali za dobrih 20 metrov, saj sicer s stroji – ta vrtina je namreč precej širša od vodnjaka, ki v premer meri pičlih 25 centimetrov – ne bi uspeli doseči globine, na kateri naj bi obtičal Julen. Da so dosegli 60 metrov globine, so porabili 55 ur, vmes pa so morali vzdrževati stroj, vključno z menjavo vrtalnih glav. Hitrost vrtanja je bila tako 1,1 metra na uro.
Po najbolj optimističnih ocenah bi se lahko do Julena prebili nekje do 14. ure popoldne, a verjetnejši scenarij je, da bo izkopavanje zadnjega predora trajalo še precej dlje. Julenova starša, ki sta leta 2017 že izgubila triletnega sina Oliverja, medtem ob podpori psihologov v bližnji hiši težkega srca čakata na novico, za katero večina meni, da bo vse prej kot odrešujoča.
