Timofej Menšikov vse od takrat kot sodobni puščavnik živi v majhni kolibi v zakotnem delu Jakutije. 28 let po tem, ko je zapustil civiliziran svet, so ga živega našli približno 850 kilometrov severozahodno od Jakutska, glavnega mesta te najhladnejše regije na svetu. V tem neizprosnem delu sveta s trajno zamrznjenimi tlemi, kjer se zimske temperature spustijo tudi pod 60 stopinj Celzija, si je iz lesa in zemlje zgradil kolibo, v katero je namestil manjšo peč. 58-letni bradač se preživlja z lovom in ribarjenjem, tarna pa nad bolečinami v kolkih, poroča časnik The Siberian Times.
Našel ga je bloger
»Oče mi je že dolgo tega povedal, da v brlogu približno 40 kilometrov od kraja Njurba povsem sam prebiva nek puščavnik. A o njem ni bilo nič znanega, zato sem se odločil, da ga poiščem,« je pojasnil ruski bloger Oles Gerajmovič, ki se mu je nato pred očmi razgrnila nenavadna življenjska zgodba. Timofej živi brez telefona, ki ga, kot pravi, »ne potrebuje,« davkov ne plačuje, družbo pa mu delajo dva psa in mačka. Na vprašanje, zakaj je pobegnil v času, ko se je lomila železna zavesa, je odgovoril: »pred čim sem zbežal? Pred vodko, če sem iskren.«
Timofeju sta starša umrla, ko je bil star osem let, je ugotovil bloger. Z dvema sestrama je končal v sirotišnici, mlajšega brata pa je vzgajal sorodnik. Leta 1979 je bil vpoklican v vojsko, pristal pa je med padalci v ruskih zračnih silah. Ko je vojaški rok odslužil, se je vrnil v domač kraj Sangar, kjer je želel poiskati svoji sestri in brata, a je bil pri tem neuspešen. Takrat je po lastnih besedah izgubil »vsako upanje.« Bridkost je utapljal v vodki, v nekem trenutku pa je imel vsega dovolj.
Timofej ima iz kratkotrajnega razmerja tudi eno hčerko, ki ima že sama štiri otroke. Postal je torej dedek, a s hčerko, ki s soprogom živi v 45 kilometrov oddaljenem kraju, nima stikov, nekajkrat ga je obiskal le svak. »Kako bo zapustila štiri otroke?« pravi in pojasni, da se tudi sam ne odpravi v mesto. »Kaj naj tam počnem? Pijem vodko? Če imaš možgane, v mestu morda lahko uživaš, kaj pa če jih nimaš?« se še sprašuje. Pravi, da ima tukaj vse, »od zunaj« pa da potrebuje le čaj, olje in moko, kar pa mu občasno prinesejo lovci, a teh v letu 2018 ni bilo mimo.
Gerajmovič je na koncu pojasnil, da Timofeju ni hudega, da njegova dva kvadratna metra velika koliba diši po drveh, dimu in dimljenih ribah.
Javil se je mlajši brat
Potem ko je Gerajmovič objavil svojo zgodbo, ga je kontaktiral Anatolij, Timofejev mlajši brat, ki edini ni pristal v sirotišnici. »Ločili so nas na silo,« je dejal Anatolij ter blogerja prosil, naj Timofeju pojasni, da sta njegovi sestri dolgo časa jokali in molili, da bi ga nekega dne našli, in da ga je iskal tudi sam. Predati mu je moral tudi naslednje sporočilo: »Natalija, naša najstarejša sestra, živi v moskovski regiji in ima tri otroke. Nadežda se je preselila v Tomsk, kjer ima veliko družino. Sam sem poročen in imam tri sinove. Vsekakor te bom obiskal. Pred menoj se lahko skriješ v mestu, zagotovo pa ne v tajgi. Prosim povej, če kaj potrebuješ.« Zaenkrat še ni znano, ali je sporočilo že doseglo tudi Timofeja, ki kot rečeno nima niti telefona. Obisk njegove odročne kolibe vendarle terja nekaj priprav, na njegov odziv bo zato treba še nekoliko počakati.
