"Drugi referendum (...) bo povzročil nepopravljivo škodo integriteti naše politike," bo v parlamentu povedala Mayeva, kot kažejo izseki iz njenega govora, ki jih je objavil njen urad. Poleg tega bo nov referendum po njenih besedah "še bolj razdelil našo državo v trenutku, ko bi si morali prizadevati za njeno enotnost."
Mayeva se že dlje časa sooča s pozivi k drugemu referendumu, vendar jih vztrajno zavrača, saj bi s tem po njenem mnenju izdali rezultat referenduma iz leta 2016, na katerem so se Britanci s tesno večino odločili za izstop njihove države iz Evropske unije. Zagovorniki drugega referenduma medtem menijo, da današnji komentarji kažejo na to, da so oblasti idejo vzele resno. Po neuradnih informacijah naj bi vlada o tem razmišljala.
Zdaj vedo
"Nov referendum bi bil drugačen od referenduma leta 2016, saj zdaj vemo več o tem, kaj pomeni brexit," je povedala poslanka opozicijskih laburistov Margaret Beckett, ki zagovarja drugi referendum. Izvedba brexita, ne da bi preverili, ali se Britanci še strinjajo z njim, "bo zgolj poglobila delitve", je dodala.
Mayeva bo parlament nagovorila, potem ko so pretekli teden voditelji preostalih 27 držav članic EU opredelili zagotovila, ki naj bi omogočila potrditev sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu. Obljubili so trdno odločenost, da se bodo poskušali izogniti uporabi spornega varovala za preprečitev trde meje na irskem otoku, ki najbolj moti britanske poslance.
Premierka se je pretekli teden odločila za preložitev glasovanja o dogovoru v parlamentu, ki je bilo predvideno v torek, ker bi zagotovo doživela poraz. Glasovali bodo januarja.
Bruselj brez komentarja
V Evropski komisiji niti danes niso želeli komentirati možnosti drugega referenduma. "To je notranja razprava v Združenem kraljestvu, ki je nikakor ne komentiramo," je danes v Bruslju poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas. V tem duhu v Bruslju prav tako ne odgovarjajo na vprašanja, kaj bi se zgodilo, če bi bil drugi referendum izveden pred predvidenim brexitom 29. marca prihodnje leto.
Konkretno vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bi unija podaljšala dveletno obdobje, ki je predvideno za izstop po 50. členu pogodbe EU. Ta člen, ki opredeljuje izstop članice iz unije, to možnost dopušča, če se z njo strinjajo vse strani. Schinas je danes zgolj spomnil, da je Britanija 29. marca lani sprožila ta člen in da je to trenutno stanje. Da bi unija razpravljala o možnosti podaljšanja, mora sicer britanska stran za to najprej zaprositi. Ob tem so v komisiji danes ponovili, da je ločitveni sporazum EU in Združenega kraljestva, ki je na mizi, najboljši in edini možni sporazum ter da novih pogajanj ne bo.
