Ali bodo zaveze iz Pariškega sporazuma lahko dosežene z operativnimi načrti, o katerih so se dogovorili v Katovicah?
Leta 2015 so v Pariškem sporazumu sprejeli pravno zavezujoče zaveze, da se segrevanje omeji med 1,5 in 2 stopinji Celzija. Na politični ravni je ostalo popolnoma nejasno, kako bomo te zaveze uresničili. To vprašanje ostaja neodgovorjeno.
Zdaj so sprejeli tehnična pravila, kako se bodo beležila zmanjševanja emisij, kdaj se bodo določeni ukrepi dejansko šteli v bilanco kot zmanjšanje, ostaja pa razkorak med cilji in konkretnimi načrti, ki so trenutno izključno na prostovoljni osnovi. Razkorak med ciljem zmanjšanja globalnega segrevanja in ukrepi, ki jih države izvajajo v ta namen, torej ostaja.
Kakšen realni dvig temperature lahko pričakujemo do konca stoletja?
Če ne bo ambicioznejših ukrepov, lahko pričakujemo dvig temperature za tri stopinje.
Kaj to pomeni?
Že 1,5 stopinje Celzija prinaša znatne posledice – bistveno povečanje tveganja za poplave in več suš. Že pri dvigu za 1,5 stopinje ocenjujejo, da bo 200 milijonov ljudi razseljenih po svetu. Torej gre za problematiko podnebnih beguncev. V določenih območjih življenje ne bo več mogoče, bodisi zaradi dviga morske gladine bodisi zaradi suš, ki bodo otežile pridelavo hrane. Pri dveh stopinjah govorimo že o več sto milijonih podnebnih beguncev.
Pri treh stopinjah pride do tega, čemur pravimo katastrofalne podnebne spremembe. Večje je segrevanje, manj imamo informacij, kaj to pomeni. Na svetovni ravni je namreč težko simulirati, kakšne so posledice ob tako visokih temperaturnih spremembah.
Osnovna poanta Pariškega sporazuma je, da smo postavili temperaturno omejitev na raven, ki še omogoča neko zmerno prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. V samem protokolu piše: »z namenom izognitve katastrofalnim podnebnim spremembam«, in znanstveniki se strinjajo, da je vse, kar je nad dvema stopinjama, katastrofalno. Potencialno pa je katastrofalno že vse, kar je nad stopinjo in pol.
Kako bo to prizadelo nas in našo okolico?
V Evropi bo Sredozemlje najbolj prizadeto zaradi vročinskih valov. V naši neposredni okolici pa bo zaradi naraščajočih padavin močno povečano tveganje poplav na območju Srbije in Madžarske. Na podlagi raziskav podnebnih sprememb na teh dveh področjih, lahko sklepamo, da bo podobno prizadelo Slovenijo, saj smo del istih povodij.
