Dolgotrajna pogajanja

Dogovor v Katovicah dosežen, okoljevarstveniki razočarani

G.G./STA
16. 12. 2018, 08.41
Posodobljeno: 16. 12. 2018, 08.44
Deli članek:

Ko je že kazalo, da na podnebni konferenci v Katovicah ne bo dogovora, so ga vendarle dosegli. Okoljevarstvene organizacije niso zadovoljne.

Profimedia
Okoljevarstvenike spet niso dovolj upoštevali.

Podnebno konferenco v Katovicah so 3. decembra odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). V imenu Slovenije se je takrat na Poljskem mudil predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da uveljavitev pariškega sporazuma vodi v svet, v katerem bosta prevladovala solidarnost in podnebna pravičnost.

Nato so delo prevzeli tehnični pogajalci, ki naj bi pripravili osnovo za sprejemanje odločitev na ministrski ravni 11. in 12. decembra. A se je že v času ministrskega dela jasno pokazalo, da je uspeh še daleč.

Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leben je pogajanja v sredo zapustil "z mešanimi občutki". "Slišal sem ogromno pogumnih besed in zavez. Iskreno dvomim, da se bodo te besede do konca tedna, ko se zaključijo tehnična pogajanja, prelila v konkretna dejanja," je sporočil. Napovedal je še, da bo Slovenija konec tedna končni predlog podprla le, če bo dovolj ambiciozen.

V zadnjih dneh seje večina pogovorov v Katovicah osredotočala na vprašanje podnebne pomoči in krepitve ambicij pri zmanjševanju škodljivih izpustov toplogrednih plinov. Uradni glavni cilj konference je bil sicer oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar so po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegli.

Pomanjkanje razumevanja trenutne krize

Okoljevarstvene organizacije menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

Sodelujoče države se niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki izpostavlja kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

"Kar smo videli na Poljskem, nam razkriva temeljno pomanjkanje razumevanja trenutne krize. Vse države bi se morale obvezati k ambicioznejšim podnebnim ciljem pred letom 2020," je ob tem komentiral vodja oddelka za podnebna in energetska vprašanja pri Mednarodnem skladu za živali (WWF) Manuel Pulgar-Vidal.