Tik pred začetkom vrha je ameriški predsednik Donald Trump zaradi nedeljskega pomorskega incidenta med Ukrajino in Rusijo odpovedal napovedano dvostransko srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na tem srečanju naj bi voditelja sicer skušala zgladiti meddržavne spore, med drugim glede napovedane ameriške odpovedi pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega (INF), ki da jo Rusija tako ali tako krši.
Še vedno ima Trump v načrtu srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, s katerim namerava doseči napredek glede trgovinskega spora, v katerem zdaj prihaja le do zaostrovanja carin, kar škoduje ne le gospodarstvoma obeh držav, ampak tudi ostalemu svetu.
Trump podobno z zviševanjem carin grozi tudi Evropski uniji in v Buenos Airesu zbrani evropski voditelji z nemško kanclerko Angelo Merkel na čelu bodo poskušali te napetosti zmanjšati. Bo pa Merklova zamudila odprtje vrha G20 v Argentini, potem ko je moralo njeno letalo v četrtek zvečer le uro po vzletu zasilno pristati v Kölnu. Kanclerka bo pot nadaljevala danes.
Pod žarometom v Buenos Airesu bo tudi savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, ki se otepa sumov, da je naročil umor kritika savdske kraljevine, novinarja Džamala Hašodžija. Ta je bil brutalno ubit v začetku oktobra na savdskem konzulatu v Istanbulu.
Več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda
Na vrhu bo govora o vrsti perečih problemov v svetu, od podnebnih sprememb do migracij in boja proti terorizmu.
Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in EU.
Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine ter zastopajo okoli dve tretjini svetovnega prebivalstva.
