Kot je na skupni novinarski konferenci s kosovskim premierjem Ramushem Haradinajem po seji obeh vlad v Peći na Kosovu dejal albanski premier Edi Rama, je ukrep Prištine "politični odziv na dejanja države, ki skuša zabosti Kosovo v hrbet".
Kosovo se je za dodatno zvišanje carine na blago iz Srbije ter BiH odločilo prejšnji teden, potem ko je Kosovu v torek spodletel že tretji poskus včlanitve v mednarodno policijsko organizacijo Interpol.
Carina se je zvišala na sto odstotkov, ker naj bi Srbija in BiH škodila pobudam Kosova za članstvo v mednarodnih mehanizmih, so pojasnjevali v Prištini. Predvsem Srbija naj bi vodila agresivno kampanjo proti Kosovu na mednarodni ravni in naj bi skušala spodkopati proces normalizacije odnosov.
Po drugi strani sta vladi Albanije in Kosova danes v Peći napovedali odstranitev še zadnjih medsebojnih trgovinskih ovir. A kot je povedal Rama, bo to veljalo le za albanski del Kosova - napovedal je "ničelno carino" za južni del Kosova, kjer živijo večinoma Albanci, in 100-odstotno carino za sever, kjer živi večinoma srbska manjšina.
To je že sprožilo ostre odzive Beograda. Zunanji minister Ivica Dačić je ocenil, da so po teh napovedih Rame "vsakršna srečanja o sodelovanju v regiji nesmiselna". "Rama je ubil regionalne dogovore o sodelovanju, enotni gospodarski prostor," je ocenil Dačić.
Rama je po drugi strani dejal, da je Albanija "zainteresirana za izgradnjo strateških odnosov s Srbijo", vendar pa da Beograd ne bi smel imeti dveh obrazov - enega za Kosovo, drugega za Albanijo.
"To je nesprejemljivo. Srbija ni žrtev. Kosovo je žrtev. Albanija in Kosovo pa bosta šla z roko v roki, kot dva ponosna orla," je še dejal albanski premier.
S Haradinajem sta nato z rokama oblikovala simbol orla, osrednji simbol albanske zastave, ki jo imajo za svojo tudi kosovski Albanci.
Srbija tovrstno tesnejše povezovanje Prištine in Tirane vidi kot ustvarjanje velike Albanije in tudi na ta način utemeljuje svoje nasprotovanje neodvisnosti Kosova, ki ga ima še vedno za svoje ozemlje.
