Švicarji danes na referendumu odločajo o subvencijah za kmete, ki bi kravam pustili rogove. V Švici ima večina krav odrezane rogove, pobudniki referenduma pa so prepričani, da gre za kruto prakso.
V Švici ima le okoli 10 odstotkov krav rogove. Kmetje kravam rogove večinoma porežejo, češ da jih lahko tako več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na referendumu ne poziva k prepovedi rezanja rogov, temveč terja ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije za kmete, ki bi kravam rogove pustili - sredstva pa bi lahko med drugim porabili za večje hleve.
Pobuda ima dolgo brado, za njo pa stoji govedorejec Armin Capaul iz Jure, ki je po dolgotrajni kampanji brez politične podpore v Švici postal medijska zvezda. K pobudi so ga nagovorile njegove krave, s katerimi se redno pogovarja. "Vprašale so me, ali bi lahko nekaj storil zanje, ali bi jim lahko pomagal ohraniti rogove," je razkril.
Sedemdesetletnik je bil sprva tarča posmeha. Že leta 2010 je pisal kmetijskemu ministrstvu in tamkajšnje pristojne zaprosil, naj ohranitev rogov vključijo v strategijo zaščite živali. Nato se je obrnil na predstavnike ljudstva v obeh domovih švicarskega parlamenta, kjer mu je prav tako spodletelo.
Na koncu je referendumsko pobudo sprožil sam in v 18-mesečnem roku zbral skoraj 120.000 podpisov (potreboval bi jih 100.000), na svojo stran pa pridobil tudi organizacije za zaščito okolja in živali.
Pritegnil je tudi veliko medijsko pozornost, v javnosti pa se je razvila burna razprava - od vprašanje krutosti do živali do ekonomskih vidikov. Nekateri so tako poudarjali, da je rezanje rogov ključno, saj kmetom omogoča nastanitev več krav blizu skupaj, in to z manjšimi tveganji za poškodbe. A Capaul jim je skupaj s podporniki odgovarjal, da je ohranitev rogov prava stvar tako za krave kot za Švico.
"Rogovi so del krave... tam je veliko krvi, več kot v pasjem repu, ki ga je prepovedano rezati," je med drugim pojasnjeval Capaul. Dodal pa je, da je "krava, na nek način, nacionalna žival", saj je njeno podobo moč videti vsepovsod, v Švici in na švicarskih proizvodih.
Švicarka vlada subvencijam za ohranitev rogov nasprotuje in trdi, da ni nobene študije, iz katere bi izhajalo, da se kravam ali kozam z obstoječo prakso "neproporcionalno škodi". Sindikat švicarski kmetov je pri tem vprašanju ohranil nevtralnost, javnomnenjske raziskave pa si izida niso upale napovedati, saj je bilo volilno telo pri tem vprašanju skoraj razdeljeno. Pobuda mora za uspeh pridobiti podporo večine volivce in več kot polovice 26 kantonov.
Referendum tudi o zavarovalniških vohunih
Pred Švicarji je danes tudi povsem drugačno vprašanje, ki zadeva nadzor zavarovalnic nad posamezniki oz. nad tem, ali ti zavarovalnice goljufajo. Volivci odločajo o zakonskih dopolnilih, ki določajo, kakšen nadzor smejo zavarovalnice izvajati.
Vlada v Bernu je marca sprejela prenovljeni zakon, s katerim so zavarovalnice pri vohunjenju nad zavarovanci pridobile veliko manevrskega prostora, in glede na ankete se temu v nedeljo obeta okoli 60-odstotna podpora. A pobudniki referenduma trdijo, da novi ukrepi ne preprečujejo resnih in neupravičenih posegov v zasebnost, poudarjajo pa tudi, da so prenovo zakonodajo izvedli na hitro in pod pritiskom lobistov zavarovalnic.
Do sprememb zakonodaje je sicer prišlo zaradi sodbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki je leta 2016 presodilo, da Švica v zakonodaji ni dovolj precizna, ko gre za vrste nadzora, ki ga dopušča. Švicarske zavarovalnice so pred tem leta obširno vohunile za posamezniki, ki so jih sumile vlaganja lažnih zahtevkov za zavarovalnine.
Kaj je višje, domača zakonodaja ali mednarodne pogodbe?
Pred švicarskimi volivci pa je danes tudi pobuda z imenom Švicarska zakonodaja na prvem mestu, s katero želijo pobudniki, ki imajo podporo desničarskih skupin, domačo zakonodajo postaviti nad mednarodno. Po mnenju švicarskega predsednika Alaina Berseta gre za nevaren eksperiment in glede na nedavne javnomnenjske raziskave bo spodletel. Proti je vlada, Švicarje pa skrbi, da bi sprejetje takšne pobude škodilo ugledu države.
