Raziskovalci so poudarili tudi, da so računalniki narejeni iz zlata in drugih dragocenih kovin, pri intenzivnih operacijah, kot je rudarjenje kripto valut, pa se izrabijo veliko hitreje, kot pri normalni uporabi.
Trenutno obstaja na stotine virtualnih valut in nešteto grozdov strežnikov po vsem svetu, ki neprestano rudarijo, so pred kratkim ugotovili na Univerzi v Cambridgeu. Več kot polovica jih je na Kitajskem.
Rudarjenje virtualnih valut, ki imajo vrednost tudi v resničnem svetu, ima torej skrito ceno, ki je redkokdaj izmerjena ali upoštevana. "Dobili smo popolnoma novo industrijo, ki letno porabi več energije kot marsikatera država," je povedal Max Krause, raziskovalec z Oak Ridge Institute, ki spada pod ameriško ministrstvo za energijo.
"Za zdaj kaže, da bo bitcoin letos porabil več energije kot Danska," je dejal Krause, ki je tudi glavni avtor študije o energetski porabi bitcoinov, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability. Danska je leta 2015 porabila 31,4 milijarde kilovatnih ur elektrike, za rudarjenje bitcoinov pa je bilo do 1. julija porabljenih že približno 30,1 milijarde kilovatnih ur, so ugotovili raziskovalci.
Okoljski stroški rudarjenja kripto valut
Pri izjemno tekmovalni dejavnosti rudarjenja kripto valut na stotine, celo na tisoče povezanih računalnikov izvaja intenzivne računske operacije, da bi našli internetne različice dragocenih kovin. Nove kovance dobijo tisti, ki prvi opravijo izračune, potrjene transakcije pa se vnesejo v glavno knjigo transakcij oz. blockchain.
Trenutna tržna vrednost stotih glavnih kripto valut je po podatkih spletne strani coinmarketcap.com približno 200 milijard ameriških dolarjev oz. 175 milijard evrov, pri čemer bitcoin prispeva več kot polovico vrednosti.
"Želeli smo ozavestiti ljudi o potencialnih okoljskih stroških rudarjenja kripto valut," je dejal Krause in dodal, da tudi drugi digitalni izdelki, kot so filmi, glasba in video posnetki, vključujejo merljive okoljske stroške.
V okviru študije sta Krause in okoljski inženir Thabet Tolaymat izračunala povprečno energetsko porabo pri rudarjenju štirih glavnih kripto valut - bitcoina, ethereuma, litecoina in monera - v vrednosti enega ameriškega dolarja v obdobju 30 mesecev do junija 2018. Pri rudarjenju bitcoina je poraba znašala 14 megajoulov (MJ), pri ethereumu in litecoinu 7 MJ, pri moneru pa 14 MJ.
Pri rudarjenju kripto valut je tako poraba energije do trikrat višja kot pri izkopavanju zlata, platine ali bakra. Od dragocenih kovin, ki so bile vključene v študijo, se je za energetsko bolj potratno izkazalo le pridobivanje aluminija (122 MJ za vrednost enega dolarja).
