V Grčiji sta v torek država in tamkajšnja pravoslavna cerkev podpisali dogovor, ki ga je premier Aleksis Cipras označil za zgodovinskega. Cilj dogovora je cerkvi podeliti več avtonomije, lahko pa bi odprl tudi pot pravičnejši obdavčitvi cerkvenega premoženja.
Grška cerkev sodi pod okrilje širše grške pravoslavne cerkve, sicer pa je ena izmed avtokefalnih cerkva pravoslavja. Po ustavi iz leta 1975 ima prevladujoč položaj v Grčiji, njeni duhovniki pa imajo podoben status kot javni uslužbenci, ki so plačani iz proračuna.
V torek sklenjeni dogovor, ki ima 15 točk, določa, da duhovnikov ne bodo več obravnavali kot funkcionarjev in jih tako ne bo več neposredno plačevala država. Plače jim bo poslej izplačevala cerkev iz posebne blagajne, ki jo bo sama upravljala. Država pa bo cerkvi še naprej namenjala sredstva v enaki višini, kot jih sedaj za plače duhovnikov.
Država in cerkev bosta obenem vzpostavili sklad, ki bo upravljala s premoženjem cerkve, kar bi lahko omogočilo pravičnejšo obdavčitev. V vladi so dali pred podpisom vedeti, da bo morala cerkev poslej za premoženje, ki ni povezano z bogoslužjem, plačevati zemljiški davek.
"Dosegli smo zgodovinski dogovor, ki ureja odnose med cerkvijo in državo in ki bo koristil obema stranema," je komentiral Cipras, sicer premier iz vrst skrajne levice, po torkovih pogovorih z vodjem cerkve, nadškofom Aten in vse Grčije Ieronimosom II.
Dogovor morata sedaj potrditi še vlada in sinoda grške cerkve, nato bo o njem glasoval še parlament.
Razprava o odnosih s cerkvijo bo tako sovpadla z razpravo o reformi ustave, ki jo bo parlament začel 14. novembra. Ena izmed glavnih tarč sprememb je 3. člen ustave, ki grško cerkev označuje za prevladujočo veroizpoved. Cipras v zvezi s tem predlaga, da bi bila država versko nevtralna.
