Kot je v izjavi za medije spomnil vodja koordinacije Jakob Počivavšek, je koordinacija že napovedala, da novi vladi ne bo dala sto dni miru, da pa ji bo dala razumen rok za seznanitev s stanjem pogajanj ter oblikovanje izhodišč za pogajanja. Hkrati so izrazili pričakovanje, da se bodo pogajanja nadaljevala s točke, na kateri so bila spomladi prekinjena zaradi odstopa takratnega premierja Mira Cerarja.
Vlada ni sprejela še niti izhodišč za pogajanja
Ker je pred dnevi minil mesec od imenovanja nove vlade, je to po mnenju koordinacije dovolj dolgo obdobje, v katerem bi vlada morala začeti pogajanja s sindikati javnega sektorja. Kljub temu pa vlada do danes ni sprejela še niti izhodišč za pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja. To v koordinaciji ocenjujejo kot "nesprejemljivo zavlačevanje z začetkom pogajanj, ki kaže na to, da vladni predstavniki z zatrjevanjem, da je razrešitev stavkovnih zahtev prioriteta te vlade, niso mislili resno".
Zato je koordinacija v ponedeljek sprejela sklep o začetku priprav na splošno stavko javnega sektorja, ki se ji, kot so zapisali, utegnejo pridružiti tudi nekateri sindikati, ki v stavki 24. januarja letos niso sodelovali.
Zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj
V koordinaciji zahtevajo, naj vladna pogajalska skupina s polnim mandatom nemudoma nadaljuje pogajanja za razreševanje stavkovnih zahtev. Ker se vladna stran do danes kljub večkratnim pozivom ni bila pripravljena sestati in natančno identificirati vsebinskih točk, na katerih so bila pogajanja marca 2018 prekinjena, je koordinacija pripravila predlog sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki ga bo na prvem sklicu pogajanj predstavila vladi. Napovedano stavko pa bodo izvedli, če do takrat ne bo podpisan sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev.
Zahteve že večinoma usklajene s prejšnjo vlado
V koordinaciji so ob tem znova poudarili, da je bila po njihovi oceni spomladi usklajena velika večina vsebin, na katere so se nanašale stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja. Zato zahtevajo, da se tiste vsebinske rešitve, ki so bile usklajene, ne odpirajo ponovno. Je pa po njihovih navedbah ostalo odprtih nekaj vsebinskih točk, za katere pričakujejo, da se bodo o njih pogajanja nadaljevala in uskladile rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani.
Kot eno od pomembnejših točk izpostavljajo dogovor o načinu odprave osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov, glede česar je bilo marca 2018 doseženo načelno soglasje o oblikovanju formule za usklajevanje vrednosti plačnih razredov, ki bi v določenem obdobju nadomestila omenjeno znižanje.
Podpirajo tudi vladni predlog za povišanje uvrstitev dveh nazivov na delovnem mestu učitelja za dodaten plačni razred, a hkrati zahtevajo, da se istočasno identificirajo in v enaki višini povišajo tudi uvrstitve vseh drugih primerljivih delovnih mest in nazivov v vseh drugih dejavnostih javnega sektorja. "Vsakršen drugačen pristop bi pomenil nadaljnje rušenje enotnega plačnega sistema, takšno ravnanje pa bi bilo v nasprotju s prvo stavkovno zahtevo sindikatov koordinacije, s katero je zahtevala in še vedno zahteva ohranitev enotnega plačnega sistema," je zapisal Počivavšek.
