V primerjavi z letom 2015 se je povečal skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja, tako v enodružinskih hišah kot v večstanovanjskih stavbah. Povečal se je tudi delež gospodinjstev, ki v enodružinskih hišah uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter kamin, električne sevalne panele in klimatsko napravo za lokalno ogrevanje. Zmanjšal pa se je delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje in pri tem uporabljajo klasični kotel na plin.
Raziskava kaže, da v Sloveniji razlikujemo štiri glavne načine ogrevanj, in sicer centralno ogrevanje, centralno daljinsko ogrevanje, etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje, kot so kamini in električni radiatorji. Dobra polovica anketiranih gospodinjstev je navedla eno od oblik centralnega ogrevanja kot glavni način ogrevanja.
V enodružinskih hišah prevladuje centralno ogrevanje, sledita etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje. Centralno daljinsko ogrevanje se v enodružinskih hišah zelo redko uporablja. V večstanovanjskih stavbah pa je najbolj pogosto prav centralno daljinsko ogrevanje, sledijo centralno ogrevanje, etažno centralno ogrevanje in lokalno ogrevanje.
Gospodinjstva, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje, najbolj pogosto uporabljajo klasični kotel na kurilno olje, tako v enodružinskih kot tudi v večstanovanjskih stavbah. V enodružinskih sledi klasični kotel na trdna goriva, kot so lesna biomasa in toplotna črpalka zrak-voda, v večstanovanjskih stavbah pa klasičen kotel na plin in kotel na trdna goriva.
Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najbolj pogosto uporabljajo kamin in peč na trdna goriva v enodružinskih hišah ter električni radiator, klimatsko napravo in plinsko peč v večstanovanjskih stavbah. Dodatni način ogrevanja, kot dopolnitev glavnega, ima slaba polovica anketiranih gospodinjstev v enodružinskih hišah in malo manj kot tri petine v večstanovanjskih stavbah.
