Poleg ošpic se tako vračajo še skorbut, škrlatinka in oslovski kašelj. Žrtve so največkrat otroci, med zbolelimi je tudi veliko odraslih in bolnikov s kroničnimi boleznimi.
Morska kuga zaradi pomanjkanja vitamina C
Ali ste vedeli?
Cvetača ni primerno kuhana, ko je povsem mehka. Takrat da človeku zgolj vlaknine, vitaminov pa ne več. Tudi špinače naj ne bi jedli kuhane in celo pasirane, temveč surovo, najbolje v solati. Ena najbogatejših rastlin za človekovo zdravje je regrat, in to v vseh letnih časih. Je eden najboljših prebiotikov, ki črevesje pripravijo na uživanje drugih hranil in so odlična kombinacija s probiotiki.
O skorbutu smo lahko brali le še v zgodovinskih knjigah. Spadal naj bi v srednji vek, v čas Kolumbove plovbe in plovb drugih raziskovalcev. Polovica mornarjev, ki so odrinili na morje, se navadno ni vrnila domov. Pokopal jih je skorbut. Do izuma parnikov je ubil več kot dva milijona mornarjev, več kot viharji, potopitve ladij, pomorske bitke in druge bolezni skupaj. Ko so odkrili, kaj bolezen povzroča, se je število smrti precej zmanjšalo, bolezen je bila skoraj pozabljena. Opozorila s treh celin pa pravijo, da se zdaj vrača. A ne zaradi dolgih plovb, temveč zaradi revščine.
Sadja in zelenjave si ne morejo privoščiti vsi
Pomen vitaminov in mineralov za zdravje nam je dobro znan, vendar pa sveža zelenjava in sadje mnogim nista več dostopna. V Veliki Britaniji so, kot je poročal BBC, med letoma 2009 in 2014 zaradi skorbuta hospitalizirali za 27 odstotkov več bolnikov kot prejšnja leta. Britanski prehranski strokovnjaki so ocenili, da poznavanje zdravega prehranjevanja ne pomaga, če ljudje nimajo denarja, da bi si kupili zdrava živila. V družinah z nizkimi prihodki otroci dobijo najmanj vitamina C. Ameriški strokovnjaki pa po drugi strani ugotavljajo, da gre tudi za prepričanje ljudi, da s svojo (nezdravo) prehrano dobijo vsega dovolj, a to še zdaleč ni res. Strokovnjak iz Massachusettsa dr. Eric Churchill je omenil primer bolnika s skorbutom, ki ni hotel jesti drugega kot kruh in sir. V pomanjkanju ljudje izbirajo živila, ki jih nasitijo za dalj časa, niso draga, vendar pa nimajo pomembnih hranil.
V Avstraliji so opazili skorbut pri skupini diabetikov v bolnišnici v Sydneyju, ki so večinoma jedli prekuhano zelenjavo, kar je uničilo ves vitamin C.
Gre morda za skorbut?
Če je človek ves čas utrujen in oslabel, je morda to posledica pomanjkanja vitamina C in začetek skorbuta. Drugi znaki so še, da je razdražljiv, ves čas otožen, čuti bolečine v sklepih, posebno v nogah, ima otečene in krvaveče dlesni, lahko mu začnejo izpadati zobje. Na koži se lahko pojavijo rdeči ali beli madeži, zelo hitro dobi modrice, lasje se mu tanjšajo. Če se ne zdravi, se mu zmanjša število rdečih krvnih celic, rane se ne celijo, spremeni se mu lahko osebnost. Po enem do treh mesecih ima bolnik kratko sapo, v kosteh čuti bolečine. Na koncu sledi smrt zaradi okužbe ali pa krvavitve, če se bolnik ne zdravi.
Znaki se pojavijo, ko človek ne dobi dovolj vitamina C vsaj en mesec. Bolezen je lahko tudi posledica slabe absorpcije v črevesju ali dialize.
Izbruh škrlatinke
V Veliki Britaniji so sredi poletja ugotavljali, da je letos na Otoku za škrlatinko zbolelo največ ljudi v zadnjih šestdesetih letih; do začetka julija kar 26.745. Število je začelo naraščati leta 2014. Najprej so za to okrivili padec življenjskega standarda, pozneje pa so ameriški raziskovalci, ki so tudi v ZDA opazili naraščanje števila bolnih, odkrili, da bolezen povzroča zelo odporen sev bakterije. V Veliki Britaniji so to teorijo sicer ovrgli, češ da v njihovih laboratorijih takih bakterij niso zasledili.
Številke kažejo, da je bilo za škrlatinko v 49 letih najhujše leto 2016. Takrat je bilo 19.206 bolnikov. Lani je bilo 17.744 okuženih (največkrat zbolijo otroci, mlajši od deset let), letos pa število obolelih znova narašča. Tudi mnogo držav vzhodne Azije je poročalo o porastu števila obolelih (Vietnam, Kitajska, Severna Koreja in Hongkong).
Škrlatinka je bila pogosta bolezen v viktorijanski dobi, med letoma 1800 in 1900 in je za mnogo bolnikov pomenila smrt. Danes jo zdravimo z antibiotiki. Povzroča jo bakterija iz skupine streptokokov A, širi se s kašljanjem in kihanjem, povzroča boleče grlo, svetlo rdeč izpuščaj na obrazu (razen trikotnika med brado in konico nosu), navadno tudi po telesu, dostikrat visoko vročino in bruhanje. Če se bolnik slabo zdravi, lahko nastanejo zapleti, ki poškodujejo srce, ledvice in možgane ter povzročijo trajno škodo. Pri pravočasnem zdravljenju bolezen mine brez zapletov. Cepiva proti škrlatinki ni, zato so potrebni natančni higienski ukrepi. Tudi za škrlatinko je veljalo, da je redkejša bolezen, a zadnje čase vsako leto za njo tudi pri nas zboli precej otrok, večinoma v starosti od pet do 15 let.
Bolezen, ki jo je treba pravočasno odkriti
Oslovski kašelj, proti kateremu je cepljenje obvezno, se je spet začel pojavljati vsako leto. Je zelo nalezljiva bolezen dihal (povzroča jo bakterija), z za bolnika izredno neprijetnim silovitim kašljem, zaradi katerega težko diha, kašelj pa mu dražečega občutka ne olajša. Bakterije pridejo v nos in grlo. Okužba se zelo hitro širi, a obvezno cepljenje preprečuje, da bi zbolelo veliko otrok. Sprva se oslovski kašelj kaže kot običajni prehlad: blago kašljanje, kihanje, izcedek iz nosu, malce povišana telesna temperatura. Bolnik ima lahko na začetku tudi drisko. Po sedmih do desetih dneh pa se začnejo pravi napadi kašlja, ki zvenijo podobno oslovskemu riganju, ko se bolnik trudi, da bi vdihnil dovolj zraka. Ker je kašelj suh in ne tvori sluzi, lahko napadi trajajo celo minuto. Bolnikov obraz lahko v tem času škrlatno pordeči od napora.
Oslovski kašelj je posebno nevaren za majhne otroke, dojenčke, mlajše od šest mesecev. Ti morda ne bodo tako kašljali ali sploh ne, vendar bodo hlastali za zrakom. V hujših primerih jih morajo starši pripeljati na urgenco. Zdravljenje z antibiotiki je običajno uspešno, vendar so manj učinkoviti oziroma delujejo počasneje, če prepozno ugotovijo, za katero bolezen gre. Sredstva proti kašlju pri tej bolezni niso učinkovita.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
