arbitraža

Pravna služba Evropske komisije bojda na slovenski strani

STA/B.K.
14. 9. 2018, 21.54
Posodobljeno: 14. 9. 2018, 21.58
Deli članek:

Pravna služba Evropske komisije je v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti, je danes na spletu objavil nemški tednik Spiegel.

Bobo
Slovenska vlada je vložila tožbo proti Hrvaški na Sodišče EU zaradi neizvajanja arbitraže.

Nemški tednik je tudi objavil osem strani dolgo mnenje, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila njena pravna služba pred iztekom trimesečnega roka za objavo mnenja glede tožbenega predloga Slovenije v skladu z 259. členom Pogodbe o EU. Pravna služba je v tem dokumentu predlagala, da komisija sprejme "obrazloženo mnenje" in v skladu z omenjenim členom prevzame tožbo proti Hrvaški.

Pismo je bilo naslovljeno na vodjo kabineta predsednika komisije Claro Martinez Alberola, podpisala pa se je Karen Banks.

Kot navaja Spiegel, evropski komisarji mnenja še niso videli, ga je pa pridobil Spiegel. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića nasvet lastne pravne službe ignoriral. Časnik se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.

Časnik ob tem navaja, da je Juncker še februarja pred Evropskim parlamentom, ko je tam nastopil Plenković, dejal, da spor ni samo težava dveh članih EU, ampak je to "evropska težava".

"V čudnem preobratu, dobrih šest mesecev po Junckerjevih odločnih besedah, je Evropska komisija sedaj tista, ki zamuja pri rešitvi. Komisija je imela več priložnosti, da bi lahko delovala kot arbiter v sporu, a se je Juncker odločil, da se ne bo vmešal, kljub temu, da tudi njegovi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno," v prispevku še piše Spiegel.

Sam spor med Slovenijo in Hrvaško je po pisanju nemškega tednika sicer zapleten in bizaren. "Hrvaška in Slovenija se že več let prerekata za nekaj kvadratnih kilometrov morja. In ne gre za to, da se prerekata nad privlačnimi odseki Piranskega zaliva - gre za koridor, do katerega je obema dovoljen dostop in ga uporablja le nekaj ribičev."