Po prvih rezultatih preiskave grških gasilcev je prebivalec nehote sprožil požar 23. julija in sicer na hribu nad najhuje prizadetim območjem. Ker ni dobro pogasil gorišča, je močan veter razpihal žerjavico in ogenj se je nato hitro razširil, je razvidno iz poročila gasilcev, ki so ga v torek objavili grški mediji.
Moški je na hribu zažgal suhe veje, a kasneje ni pravilno pogasil ognja, zaradi močnega vetra pa so se ognjeni zublji razplamteli.
A katastrofa se je zgodila tudi zaradi pomanjkljivega števila gasilcev, gasilskih vozil in letal za gašenje, saj so bili v istem času zaposleni s požarom zahodno od Aten. Težave so bile še v koordinaciji ter z zamudo pri razglasitvi evakuacije za ogrožena območja.
Grško pravosodje je sicer uvedlo ločeno preiskavo katastrofe. V požaru, ki je med drugim opustošil letovišče Mati blizu Aten, je bilo uničenih ali huje poškodovanih več kot 4000 stavb. Več oseb se še zdravi v bolnišnicah.
Po požarih je odstopil namestnik notranjega ministra, pristojen za civilno zaščito Nikos Toskas, zamenjana pa sta bila tudi načelnika policije in gasilcev.
Grški premier Aleksis Cipras je obljubil 500 milijonov evrov za reorganizacijo služb za naravne nesreče ter napovedal, da bodo zrušili 3200 nezakonito zgrajenih poslopij, ki zapirajo dostop do cest in obale na Atiki. Veliko število žrtev je namreč med drugim posledica tega, da mnogi zaradi zaprtosti dostopov do morja niso uspeli zbežati pred ognjenimi zublji.
