Prednostna naloga Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je omogočanje stroškovnega najema stanovanj za vsakogar. Tako nalogo mu je dodelila nova stanovanjska resolucija. Pred tem pa je sklad gradil stanovanja tudi za prodajo. In iz teh časov mu je na zalogi ostalo še devet vrstnih hiš in deset stanovanj v soseski Zeleni gaj, za katere lahko mirno zapišemo, da so bili zgrešena naložba. Ne nazadnje je to deloma priznal tudi zdajšnji direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki je že lani izjavil, da »vsa ta afnarija s pasivno gradnjo in dupleksi ni za širok krog ljudi, ki iščejo racionalno stanovanje«.
Visoke cene
Zakaj se je sklad leta 2010 odločil za gradnjo nadstandardnih hiš in stanovanj, je težko razumeti, še posebej če vemo, da je bila takrat nepremičninska kriza v Sloveniji na vrhuncu. Projekt je začel nastajati, ko je sklad vodil Primož Pirc, glavni del investicije pa je bil izveden, ko bil prvi mož sklada Žiga Andoljšek. Rezultat takrat začetega projekta so vrstne hiše in stanovanja, katerih cene se gibljejo med 300.000 in celo 555.000 evri. Cene, ki smo jih zapisali, so okvirne in bodo služile kot izhodiščne cene pri zbiranju ponudb na javni dražbi, kar pomeni, da si na skladu obetajo celo boljši izplen.
Elektronska dražba
Stanovanjski sklad bo nepremičnine ponujal na elektronski dražbi, ki bo potekala med 24. in 26. septembrom. Ponujene nepremičnine si bo možno ogledati 4., 6., 11., 13. in 17. septembra. Koliko Slovencev ima dovolj polne žepe za nakup takih nadstandardnih nepremičnin, bo možno oceniti še pred začetkom draženja, saj morajo vsi, ki si želijo sodelovati, vplačati varščino v višini deset odstotkov izklicne cene nepremičnine. Najnižja varščina bo tako znašala 29.400 evrov, najvišja v tem krogu dražbe pa 44.000 evrov.
Velik denar, majhna dnevna soba
Na prvi pogled se cene vrstnih hiš ne razlikujejo kaj dosti od cen novogradenj v Ljubljani, a kljub temu jih je sklad od zaključka investicije do danes prodal le pol. Vzrok za slabo prodajo so zagotovo visoke cene, pa tudi tlorisi niso ravno navdušujoči. Hiše imajo več kot 225 kvadratnih metrov, a od tega je uporabne površine »le« 132 kvadratnih metrov. Preseneča tudi razporeditev in razdelitev prostorov. Tako pogled na tloris pokaže, da je v kletnem prostoru garaža velika kar 30 kvadratnih metrov, dnevna soba, ki je v pritličju, pa ima vsega 17 kvadratnih metrov. Poleg tega v pritličju, ki naj bi bilo glede na tloris glavna bivalna etaža, ni stranišča. To najdemo bodisi v kleti bodisi v prvem nadstropju.
Visoka cena
Stanovanjski sklad se je v zadnjih letih že večkrat soočil s kritikami na račun projekta nadstandardnih hiš in stanovanj. Vsakič znova direktor Črtomir Remec razlaga, da so visoke cene posledica stroškov, ki so nastali zaradi obrtniških inštalacijskih del in razmeroma slabe izrabe prostora pri gradnji hiš. Ob tem direktor sklada poudarja, da je bilo v času, ko je sklad prevzel, že prepozno za zaustavitev projekta, saj bi to za seboj potegnilo visoke stroške. Kljub visoki ceni pa je trenutek za prodajo idealen, saj na trgu trenutno novozgrajenih hiš in stanovanj v Ljubljani skorajda ni, krediti pa so še vedno razmeroma lahko dostopni.
