Osrednja slovesnost ob obletnici bo sicer ob Bohinjskemu jezeru potekala že v petek, na dan, ko so štirje srčni bohinjski možje začeli svojo pot proti 2864 metrov visokemu vrhu.
Svetovni dosežek
Prvopristopniki so živeli v času iskanja narodne identitete Slovencev, ki so na domači zemlji čutili vse močnejše pritiske Nemcev, tudi v gorah. Tujci so vrhovom dajali nemška imena, medtem ko so nameščali smerokaze, na katerih so uporabljali izključno nemški jezik.
V takšnem vzdušju je imel prvi vzpon na Triglav še toliko večjo težo. Štirje domačini iz Bohinja, rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer, so se na vrh podali na pobudo barona Žiga Zoisa, ki je odpravo financiral in obljubil tudi nagrado za osvojen vrh. Četverica je na pot krenila 24. avgusta leta 1778, dva dni kasneje so stali na vrhu.
Osvojitev najvišjega vrha Julijskih Alp pomeni mejnik v svetovnem merilu, saj je bil na primer Mont Blanc osvojen šele osem let kasneje, avstrijski najvišji vrh Veliki Klek (Grossglockner) 22 let kasneje in Matterhorn celo 87 let kasneje.
Vrh Triglava za osem hlebcev kruha
Od osvojitve Triglava je minilo slabih 17 let, ko je velik domoljub in župnik iz Dovjega Jakob Aljaž od dovške občine za en goldinar odkupil 16 kvadratnih metrov na vrhu Triglava. Kot pravi doktorica znanosti s področja zgodovine Slavica Tovšak, se je takrat za goldinar dalo kupiti približno štiri steklenice kisle vode ali malo manj kot tri bokale vina ali pa približno osem hlebcev kruha.
Za izdelavo in postavitev stolpa je Aljaž odštel še 300 goldinarjev. Stolp je izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od koder jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh, kjer so ga nato 7. avgusta postavili v petih urah. Skromno slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895.
Zaradi nakupa zemljišča in izgradnje stolpa so nemške organizacije celo tožile Aljaža. Trdile so, da je ob izgradnji uničil podzemno triangulacijsko točko, zato so zahtevale njegovo podrtje, a je Aljaž pravdo dobil, je zapisano na spletni strani Planinskega društva Ljubljana Matica. Stolp, ki ga je kasneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu, je do danes ostal na vrhu Triglava.
Prvič po 123 letih brez stolpa
V preteklosti so zanj skrbeli posamezniki, leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, z njim pa od lani upravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine ob sodelovanju Restavratorskega centra in Narodnega muzeja Slovenije.
Predvidoma prihodnji mesec bo vrh prvič po 123 letih, predvidoma za tri tedne, sameval. Zaradi dotrajanosti bodo namreč 300-kilogramski stolp s helikopterjem prepeljali v dolino, kjer ga bodo pod budnim očesom strokovnjakov Narodnega muzeja Slovenije in restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine temeljito obnovili. Celotna vrednost projekta naj bi znašala okrog 50 tisoč evrov. Restavratorska dela so ocenjena na vrednost približno 35 tisoč evrov, v ta znesek pa niso všteti helikopterski prevozi.
Pomanjšani stolp
Gorniški klub Skala je na bolj samotne vrhove postavil 25 miniaturnih Aljaževih stolpov, ki med drugim krasijo vrhove Travnika, Prestreljenika, Male Ojstrice, Požgane Mlinarice, Olševe in Vrha nad Peski.
Pri obnovi bodo sodelovali trije restavratorji in sedem neposrednih izvajalcev, je povedal dr. Martin Horvat iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Po njegovih besedah bo obnova razdeljena na štiri faze, in sicer demontaža in helikopterski prevoz stolpa v restavratorski center, podrobna analiza poškodb, restavratorski posegi za odpravo poškodb in ustrezna zaščita ter vrnitev na vrh Triglava.
V vmesnem času bo na vrhu gore potekala sanacija kamnitega podstavka in priprava sider za vnovično montažo obnovljenega stolpa. »Podstavku, na katerem stoji stolp, bomo pokušali vdihniti naravnejši videz. Zato bomo odstranili vrhnjo plast podstavka, kjer prevladujejo beton in drobno kamenje, utrdili bomo notranjost ter znova utrdili zunanjo plast z večjim skalami, ki bo bolj naravno sledila površinski strukturi vrha Triglava,« je pojasnil Horvat.
Le streha in zastava nista originalni
Aljažev stolp je kljub častitljivi starosti v večjem delu še vedno originalen, torej takšen, kot ga je Aljaž s pomočniki sestavil na vrhu očaka pred dobrimi 123 leti. »Izjema sta streha in zastavica, ki sta tudi najbolj izpostavljeni vremenskim razmeram in sta bili zato nekajkrat v celoti zamenjani,« je še povedal Horvat.
