V okviru projekta Nevidni Zagreb zainteresiranim razkrivajo življenje brezdomcev. Namen programa je povečanje občutljivosti javnosti za težave brezdomcev, ki jih je v Zagrebu približno 8000.
S projektom želijo okrepiti zavest o problematiki
Nevidni Zagreb je prvi izobraževalni ogled mesta, ki ga petkrat tedensko vodijo nekdanji in sedanji brezdomci. Vsi ogledi temeljijo na prostovoljnih donacijah, ki so namenjene boju proti revščini brezdomcev, piše turistična skupnost Zagreba na svoji spletni strani. Upajo, da bodo s projektom okrepili zavest ljudi o pomembnosti reševanja težav ljudi brez doma.
Služijo z zbiranjem povratnih plastenk
Sprehod po mestu ponavadi začnejo ob glavni mestni železniški postaji, enem redkih javnih prostorov, kjer se brezdomci lahko pozimi ogrejejo ter za drobiž spijejo kavo ali čaj iz avtomata, saj jih v lokale ne sprejemajo, tudi če imajo denar. Mnogi zimo preživljajo v tramvajih, s katerimi se brez vozovnice vozijo brez cilja, samo da so na toplem.
Na klopeh v parku nasproti železniške postaje preživljajo čas, ko jim to dovoljujejo vremenske razmere. A v parkih ne spijo, ker policisti lahko ocenijo, da gre za klatenje, ki je na Hrvaškem prekršek. Zatočišče za počitek najdejo v napol porušenih hišah za železniško postajo in drugod po mestu.
Mnogi brezdomci iščejo povratne plastenke po zabojnikih, da bi zaslužili nekaj denarja. Nekateri pa upajo, da bodo v smeteh našli tudi hrano, če zamudijo omejeno število obrokov v javnih kuhinjah.
V zavetišče je možno samo z osebno izkaznico, ampak ...
Izobraževalni ogled mesta skozi oči brezdomcev je spodbudil bivši brezdomec Mile Mrvalj, ki je bil osem let na cesti. Obiskovalcem kaže kotičke mesta, skrite pred pogledi javnosti, kjer se zadržujejo brezdomci, ter opisuje vsakdan ljudi brez strehe nad glavo. Pravi, da za Nevidni Zagreb obstaja velik interes domačinov, pa tudi tujih turistov.
Mrvalj opozarja, da je v Zagrebu približno 6000 registriranih brezdomcev ter da je na ulicah še 2000 oseb, ki niso registrirane kot brezdomci in ne dobivajo socialne pomoči.
Med drugim navaja tudi absurde hrvaške zakonodaje. V zavetišče za brezdomce je možno vstopiti samo z osebno izkaznico, ki jo jo lahko dobijo samo tisti, ki imajo prijavljeno bivališče. Če pa oseba že ima bivališče, zakaj bi potrebovala zavetišče, se je vprašal Mrvalj za današnji Jutarnji list.
