Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.
Neskladje
Ustavno sodišče je odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov, ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, to je pred 29. novembrom 2011.
Kot so v odločbi o razveljavitvi dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpostavili ustavni sodniki, prvi odstavek 155. člena ustave prepoveduje "povratne učinke", kot jih je predvideval tudi zakon. Izjeme so sicer dopuščene, vendar le "če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice", ministrstvo za pravosodje pa take javne koristi po navedbah sodišča ni izkazalo.
Prav tako se ministrstvo v zakonodajnem postopku ni odzvalo na opozorili zakonodajno-pravne službe DZ in DS, ki sta opozarjala na ustavno spornost ukrepa z vidika ustavne prepovedi povratnega učinka zakonov. Niti se ministrstvo ni izjavilo o pobudi ustavnemu sodišču, so navedli na sodišču.
Za tista kazniva dejanja, ki so bila storjena pred dnevom uveljavitve zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je bilo v skladu s kazensko zakonodajo mogoče odvzeti le protipravno premoženjsko korist, ki je izhajala neposredno iz konkretnega kaznivega dejanja. Ni pa bilo mogoče odvzeti premoženja domnevnih storilcev kataloških kaznivih dejanj zgolj zaradi tega, ker je njihovo premoženje nesorazmerno z njihovimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, oziroma zaradi nedokazanosti zakonitega izvora premoženja, so še izpostavili na ustavnem sodišču.
Blokirano premoženje
Sodišče je omenjeno odločitev sprejelo ob presojanju pobude, ki jo je nanj naslovila Vlasta Mrčinko s Ptuja. Ta se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.
Mrčinkova, ki ima frizerski salon, je morala na sodišču dokazovati izvor dobrega pol milijona evrov premoženja. Sodišče je sicer v celoti zavrnilo predlog tožilstva za odvzem premoženja Mrčinkovi, ki da je uspešno pojasnila izvor svojega premoženja.
Pritožnica je v ustavnih pritožbah izpodbijala tudi sklepe sodišč, s katerimi je bila odrejena in kasneje podaljšana odredba o začasnem zavarovanju in prepovedi odtujitve oz. obremenitve premoženja, za katerega je Specializirano državno tožilstvo od nje zahtevalo dokazovanje izvora. A postopek zoper Mrčinkovo se je medtem že zaključil, tako tudi njeno premoženje ni več blokirano, sicer bi ustavno sodišče izpodbijane sklepe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje.
Ustavna sodnica: Razveljavitev bo učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženje
Delno odklonilno ločeno mnenje je k odločitvi podala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat. V nasprotju s kolegi ustavnimi sodniki, ki so poudarjali nesprejemljivost in protiustavnost veljavnosti zakona za nazaj je Korpič - Horvatova ocenila, da bo odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi spornega člena zakona "učinkovala tako, da bo 'oprala' premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe deloma ali v celoti nezakonitega izvora".
Po prepričanju sodnice Korpič - Horvatove gre v danem primeru za nepravo retroaktivnost. Kot pojasnjuje v ločenem mnenju, namreč v primeru, ko finančna preiskava zajema obdobje, ki deloma sega v čas pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, deloma pa v čas po uveljavitvi zakona, ne gre za pravo, marveč za "nepravo retroaktivnost", saj učinkuje tudi na čas po uveljavitvi zakona.
Javne koristi od retroaktivnega učinka v primeru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora po prepričanju ustavne sodnice tudi ni težko uvideti. "Po letu 1990 je potekal slabo reguliran prehod - pravimo mu tranzicija - v novo institucionalno ureditev. Proces tranzicije je med drugim vključeval denacionalizacijo, privatizacijo z vavčerji in privatizacijo z menedžerskimi prevzemi podjetij. Dogajale so se mnogotere nečednosti. Zaradi njih institucionalno ureditev pesti kriza legitimnosti. Za krizo legitimnosti se lahko reče, da je vsaj tako huda sistemska bolezen kot finančna kriza ali gospodarska recesija. Odvzemi premoženj nezakonitega izvora lahko ublažijo krizo legitimnosti. To bi lahko zadoščalo za dopustitev nepravega retroaktivnega učinka zakona," je prepričana ustavna sodnica.
