Nemška kanclerka Angela Merkel je danes poudarila, da bo obdržati Evropo skupaj naloga, ki bo v prihodnjih letih še posebej pomembna. Na novinarski konferenci je poudarila, da si bo še naprej prizadevala za enotno Evropsko unijo, čeprav so transatlantski odnosi zaradi drže ameriškega predsednika Donalda Trumpa močno pod pritiskom.
Nemška kanclerka je imela danes novinarsko konferenco, kot jo ima vsako poletje pred odhodom na dopust. Kot je dejala v zvezi z odnosi z ZDA, je ureditev, kot smo je bili vajeni, pod močnim pritiskom.
Kljub temu sodelovanje z ZDA za Nemčijo ostaja osrednjega pomena. "Še naprej ga bom negovala," je dejala. Prav tako si bo še naprej prizadevala za načelo multilateralizma.
Spregovorila je tudi o trgovinskem sporu med ZDA in EU oz. novih ameriških grožnjah s carinami na blago iz povezave. Dejala je, da pri tem upa na rešitev za pogajalsko mizo.
V Washington Juncker
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo prihodnji teden na obisku v Washingtonu podal predloge o tem, kako bi lahko prišlo do "procesa pogovorov". Govora bo o tem, kaj je mogoče, je dejala kanclerka in menila, da so protiukrepi EU "daleč najslabša rešitev".
Poudarila je, da je stanje v svetovni trgovini zelo resno. Ta je tesno prepletena, sedaj pa smo na točki, ki je vodila do tega, da je Mednarodni denarni sklad nazadnje navzdol popravil svojo napoved gospodarske rasti, je dejala.
Dialog med ZDA in Rusijo podpira
Vprašanje o napovedi novega srečanja med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa je kanclerka komentirala z besedami, da pozdravlja vsakršen dialog med njima. "Vesela sem vsakega srečanja. Ko teče dialog, še posebej med tema dvema državama, je to dobro za ves svet. To, da v ZDA od leta 2005, mislim, ni potoval noben ruski predsednik, ne sme biti normalno," je izjavila.
Izrazila je upanje, da bosta Trump in Putin govorila o jedrski razorožitvi, saj imata ZDA in Rusija skupaj več kot 90 odstotkov jedrskega orožja na svetu.
Kanclerka je sicer danes pred novinarje stopila le nekaj tednov po grenkem sporu o upravljanju z migranti na nemški meji. Zaradi trenj med njeno Krščansko demokratsko unijo (CDU) in sestrsko Krščansko socialno unijo (CSU) notranjega ministra Horsta Seehoferja se je njena koalicija znašla na robu prepada.
Merklova je danes poudarila, da je bil spor znotraj unije, to je sestrskih strank, glede begunske politike "pogosto zelo oster". Zaradi krize glede migracij pa je njena koalicija izgubila politično zaupanje, ki ga bo morala pridobiti nazaj, je priznala. Na vprašanje, zakaj ni v času spora pomislila na odstop, pa je dejala, da "mora, ko je sredi pomembnega spora, svoje sile vendarle osredotočiti na to".
V zvezi s krizo v uniji je sicer kanclerka poseben pomen pripisala jeziku, saj ta odraža politično kulturo in lahko zaostruje ali rešuje spore. Poudarila je, da spor znotraj unije ne sme biti brezkončen. "Vedno bom zagovarjala to, da je kompromis razumna stvar," je poudarila, na spletu poroča časnik Die Welt.
V luči migrantskega vprašanja je spregovorila tudi o sodelovanju z Avstrijo. Kot je dejala, je v pogovorih z Dunajem v ospredju zaščita zunanjih meja unije, a zanjo je pomembno tudi upravljanje sekundarnih migracij. Avstrija se bo morala med predsedovanjem EU "avtomatično ukvarjati z različnimi odtenki migrantske politike", je dejala in pri tem ocenila, da zaščita zunanjih meja zadeva tudi razvojno politiko povezave, še navaja Die Welt.
V Nemčiji razprave sproža tudi zakon o priseljevanju za strokovnjake. Koalicija v Berlinu se je v začetku julija na zahtevo socialdemokratov (SPD) dogovorila, da bodo do konca leta predložili tak zakon in Merklova je danes dejala, da je ta tudi v nacionalnem interesu. Pomagal bi namreč lahko pri spopadu s pomanjkanjem delovne sile v manj kvalificiranih poklicih, poleg tega bi lahko bil orodje proti nezakonitim migracijam.
Pri tem je spomnila, da ima Nemčija dobre izkušnje z odprtjem trga za delovno silo z Zahodnega Balkana. Kdor bi lahko dokazal, da ga čaka delovno mesto, bi lahko na ta način na zakonit način prišel v državo in to bi lahko bil model tudi za druge države izvora.
Tudi o črnem madežu na nemški zgodovini
Kanclerka se je dotaknila tudi niza rasno motiviranih umorov v Nemčiji med letoma 2000 in 2007, ki jih je zagrešila neonacistična celica Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) in poudarila, da je to črn madež na nemški zgodovini in poglavje, ki ga ni mogoče zapreti.
Članico te celice Beate Zschäpe je nemško sodišče prejšnji teden spoznalo za krivo in obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, še štiri moške pa na dolgoletne zaporne kazni. A to še ne pomeni konca enega najodmevnejših sodnih procesov v Nemčiji, saj se bo Zschäpejeva pritožila.
Kanclerka pa danes ni želela komentirati spornega novega zakona v Izraelu o nacionalni državi Judov. "V izraelske notranje zadeve se ne bom vpletala. Verjamem v pravico do obstoja judovske demokratične države," je dodala.
