Lovec je manjše, okretnejše letalo, v prvi vrsti namenjeno prevladi v zraku, torej napadom na sovražnikova letala.
Ni torej nenavadno, da je industrija vojaških letal postala eden izmed najbolj pomembnih vzvodov politične prevlade. Vsaka država hoče dobra letala, a z nakupom letala pride tudi odvisnost od njihovega proizvajalca. Nekatere države, ki so del Nata, a imajo v svojih hangarjih še vedno parkirana sovjetska letala, so denimo prisiljene sodelovati z Rusijo, saj jih le tam lahko zadovoljivo servisirajo.
Lovci 4. generacije so tisti, razviti med letoma 1970 in 2000, ki jih odlikuje visoka okretnost ter sodobna avionika. Lovci 5. generacije so razviti po letu 2000 in jih odlikuje visoko razvita tehnologija nevidnosti. Samo ZDA imajo trenutno dokončno razvita lovca 5. Generacije (F-22 in F-35).
V državah Evropske unije se zato danes pojavljata dve vprašanji - s čigavimi lovci zamenjati zastarele flote in ali je smiselno razvijati lastne, evropske lovce. Letos se tako v nakup novih lovcev spuščata denimo nemška in belgijska vlada. Odločitev med ameriškimi in evropskimi letali pa bo za dolga leta določila zavezništva teh držav.
- Nov evropski vojaški lovec na obzorju
- Znani podjetji, ki bosta razvijali novega evropskega lovca
- Bo Nemčija kupila ameriške ali evropske lovce?
Kateri so danes najpopularnejši lovci na svetu?
F-35 Lightning II (ZDA)
F-35 je večnamensko lovsko letalo 5. generacije, ameriškega proizvajalca Lockheed Martin. Odlikujejo ga razvita tehnologija za prikrivanje, dolgosežna oborožitev in najnovejši elektronski sistemi za pomoč pilotu. Zasnovan je tako, da lahko cilj sestreli še preden bi ga lahko opazil nasprotnikov pilot ali radar protiletalske obrambe. Samo en F-35 naj bi bil zato učinkovit za celotno eskadriljo lovcev 4. generacije. O nakupu eskadrilje teh lovcev danes aktivno razmišljata vladi Nemčije in Belgije. Njegova cena je med 90 in 120 milijonov ameriških dolarjev, odvisno od modela. Bitko je Blisk videl le enkrat in sicer ga je maja letos uporabila izraelska vojska, za napade na cilje v Siriji, v testih pa se je odrezal izjemno in vsakič pometel z izzivalci 4. generacije. Letalo, ki so prvič predstavili pred tremi leti danes uporabljajo zračne sile 11 držav. Med drugimi denimo Izrael, Italija, Japonska, Turčija in Združeno kraljestvo.
F-15E Strike Eagle (ZDA)
Udarni orel je ameriški jurišni lovec 4. generacije, ki je namenjen predvsem napadom na strateške cilje v sovražnikovem zaledju, a lahko opravlja tudi klasične naloge lovca, se pravi napade na nasprotnikova letala. Proizvaja ga ameriško podjetje Boeing, prvič pa je v uporabo stopil leta 1989 in je bil dodobra preizkušen na mnogih bojiščih. Tako so ga med uporabili pri obstreljevanju Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, sodeloval pa je tudi v prvi in drugi Iraški vojni ter v Libijski državljanski vojni. O nakupu F-15E, za primerek katerega je potrebno odšteti okoli 40 milijonov dolarjev, naj bi razmišljala nemška vojska, ki upokojuje svoje stare lovce Panavia Tornado.
Eurofighter Typhoon (EU)
Kot pove že njegovo ime, je Eurofighter Typhoon letalo evropskega porekla. Gre za večnamenskega lovca 4. generacije, ki so ga s skupnimi močmi razvile industrije Velike Britanije, Nemčije, Francije, Italije in Španije. Francija je med razvojem od projekta sicer odstopila. Kljub skromnemu izgledu je Eurofighter najbrž eden izmed zmogljivejših večnamenskih lovcev 4. generacije. Je visoko okreten in ima najboljše rezultate v zračnih dvobojih od vseh zahodnih kolegov, zanj pa je potrebno odšteti vsaj 90 milijonov evrov. A ker nima certifikata za nošenje ameriških jedrskih konic, ni primeren za tiste vojske v zvezi Nato, ki nimajo lastnega jedrskega orožja. To je tudi težava, ki bo Nemčiji morda preprečila, da bi presedlala na floto, sestavljeno iz izključno evropskih letal. Države EU sicer že načrtujejo razvoj lovca 5. generacije. Aprila sta tako namero o sodelovanju pri tem projektu podpisala nemški Airbus in Francoski Dassault. Eurofighter je akcijo prvič videl leta 2011, v Libiji.
Dassault Rafale (FR)
Francoski Rafale proizvajalca Dassault je rezultat francoskega izstopa iz projekta Eurofighter. Ima najbolj izraženo večnamenskost od vseh zahodnih letal 4. generacije, primeren je namreč tako za zračno premoč in prestrezanje sovražnih letal kot za izvidništvo, terensko podporo, strateške napade v zaledje in napade na ladjevje. Njegova cena se giblje med 70 in 90 milijoni evrov, odvisno od specifikacij. Francoska vojska poleg Rafala sicer uporablja še malce starejšega lovca Mirage 2000, ki je prav tako domačega porekla.
Su-27 (RUS)
Ruska letala so zgodba zase. Za razliko od evropskih in ameriških lovcev, Rusi razvoja ne gradijo iz nič, ampak nadgrajujejo stare tipe letal. Su-27 proizvajalca Suhoj, ki je postal operativen leta 1985, je tako osnova za kar štiri razvite modele lovcev 4. generacije - Su 30, Su-33, Su-34 in Su-35. Ti vojni ptiči naj bi bili izjemno okretni in praktično nepremagljivi v bližnjih zračnih dvobojih, a so ob tem zelo požrešni goriva. V svojih flotah jih ima več kot deset vojska, poleg Rusije še denimo Kitajska, Indija, Vietnam, Indonezija, Kazahstan in več afriških držav. Su-27 in njegovi derivati so relativno ugodni, stanejo namreč med 30 in 65 milijonov ameriških dolarjev. Rusija je sicer tik pred zaključkom razvoja lastnega lovca 5. generacije Su-57, ki pa še čaka na nov motor. Prvi polno funkcionalni primerek naj bi Rusi predstavili prihodnje leto.