Na facebook strani posebnih enot tajske mornarice so objavili fotografijo četverice, ki je danes kot zadnja zapustila jamo Tham Luang. Na fotografiji so trije potapljači in zdravnik, vsi pripadniki tajskih »tjulnjev,« ki so bili vse te dni v votlini, kjer so bili dečki in trener ujeti. »Hooyah Hooyah Hooyah,« so, kot je postalo že običajno, pripisali njihovi kolegi.
Kaj malo informacij je bilo objavljeno o samih dečkih oziroma »divjih prašičkih,« kot so jih po imenu njihove ekipe Wild Boars (Divje svinje) poimenovali mediji. Tako so jih za britanski BBC opisali glavni trener ekipe Nopparat Kantawong in učitelji, ki so teh 17 dni močno stiskali pesti za svoje varovance.
To so tajski dečki in njihov trener:
Kot smo že poročali, je »prašičke« in njihovega trenerja na Old Trafford povabil znameniti nogometni klub Manchester United, a znajo pri tem naleteti na težave. Trije dečki in trener namreč niso polnopravni državljani Tajske, kar je v skupnostih, ki živijo na tem območju na tajsko-mjanmarski meji, dokaj običajno. A če jim je uspel čudežen pobeg iz te jame, bodo bržkone uspeli priti tudi do Manchestra.
11-letni Chanin Vibulrungruang z vzdevkom Titan je najmlajši v ekipi, nogomet pa je začel igrati v sedmem letu starosti.
13-letnega Mongkola Booneiama z vzdevkom Mark je njegova učiteljica opisala kot »zelo spoštljivega« dečka, oče Thinnakorn Boonpiem pa je za tiskovno agencijo AFP dejal, da je »dober fant,« ki skoraj tako kot nogomet ljubi tudi učenje.
13-letni Panumas Sangdee z vzdevkom Mig je po navedbah njihovega trenerja višji od ostalih dečkov njegove starosti, a je zelo agilen.
13-letni Duganpet Promtep z vzdevkom Dom je kapetan ekipe, domnevno pa je že bil tarča skavtov iz več tajskih profesionalnih klubov. Bil naj bi velik motivator, ostali »prašički« pa naj bi ga zelo spoštovali.
13-letni Somepong Jaiwong z vzdevkom Pong je vesel fant, ki poleg nogometa uživa še v drugih športih. »Njegove sanje so, da bi nekoč zaigral za tajsko državno reprezentanco,« ga je opisala njegova učiteljica Somepong Jaiwong.
14-letni Adul Sam-on se je rodil v regiji Wa, samoupravnemu delu Mjanmara. V želji po boljši izobrazbi je kot mladenič zapustil svojo družino in se preselil na Tajsko. Govori tajsko, burmansko, kitajsko in angleško ter je edini, ki je znal komunicirati z britanskima potapljačema, ki sta ujeto skupino našla prva.
14-letni Nattawut Takamrong z vzdevkom Tern je staršema iz jame poslal pismo, naj ne skrbita zanj, na kar sta mu odgovorila, da ga bosta »čakala pred jamo.«
17-letni Peerapat Sompiangjai z vzdevkom Night je imel na dan, ko so ostali ujeti v jami, rojstni dan. Starša pravita, da s praznovanjem še vedno čakajo. Po nekaterih poročilih so se dečki v jamo odpravili ravno zaradi njegovega rojstnega dne, s sabo so zato imeli prigrizke, ki so jim morda rešili življenje.
14-letni Ekarat Wongsukchan z vzdevkom Bew je v pismu svoji mami obljubil, da se vrne in da ji bo po tem, ko jih rešijo, pomagal pri delu v trgovini.
15-letnega Prajaka Suthama z vzdevkom Note so družinski prijatelji opisali kot »bistrega in tihega dečka.«
15-letni Pipat Pho z vzdevkom Nick je staršem v pismu zapisal, da si želi tajskega žara in da bo to prva stvar na spisku, ko bo seveda rešen.
»Ne skrbita, zelo sem srečen,« je v pismu staršem zapisal 16-letni Pornchai Kamluang z vzdevkom Tee.
25 letni trener Ekapol Chantawong, ki ga kličejo Ake, se je domnevno rodil v Mjanmaru in starše izgubil že v rani mladosti. Preden je postal trener je več let živel življenje budističnega meniha ter se pri tem naučil, kako z meditiranjem ohraniti čim več energije. Lokalni mediji so poročali, da je te tehnike v jami učil tudi dečke. Ake se je v pismu vsem staršem opravičil, da je dečke peljal v jamo, a so mu ti odgovorili, da ga ne obsojajo. Po nekaterih poročilih naj bi bil Ake, ko so skupino našli, v najslabšem stanju, saj naj ne bi hotel jesti hrane, ki so jo imeli s sabo, da bi je tako čim več ostalo dečkom.
