Kljub temu da EU kot največja gospodarska povezava na svetu in Kitajska kot drugo največje nacionalno gospodarstvo tudi sami pogosto nimata enakih pogledov, med njima pa nemalokrat prihaja do trenj zaradi določenih agresivnih kitajskih zunanjetrgovinskih praks in vprašanja kršitev pravic intelektualne lastnine, tokrat vsaj za zdaj v luči ravnanja administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa dajeta vtis približno enotne fronte.
Na srečanju na visoki ravni v Pekingu sta se tako strani po besedah namestnika kitajskega premierja Liu Heja, ki je ključna figura ekonomske politike kitajske vlade, strinjali, da se bosta "odločno borili proti unilateralizmu in protekcionizmu" ter si prizadevali, da bi preprečili negativni učinek tovrstnih praks na svetovno gospodarstvo, ki bi v skrajni fazi lahko privedle celo v novo globalno recesijo.
Tem besedam je pritrdil podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, ki je ob tem Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) izpostavil kot središče globalnega sistema uravnavanja svetovne trgovine, ki temelji na večstransko dogovorjenih pravilih. Liu ga je dopolnil, da sta se evropska in kitajska stran zavezali k obrambi sistema, ki je zgrajen okoli WTO in ki ga v času Trumpove administracije s svojimi dejanji vztrajno poskušajo spodkopati ZDA.
Ob tem, ko unija in Kitajska skušata delovati enotno do ameriških pritiskov, pa se vseeno kažejo tudi medsebojna nesoglasja. Tudi evropska podjetja imajo namreč, podobno kot ameriška, številne skrbi zaradi ekonomskih praks kitajskih oblasti, ki imajo velike učinke na trgovinske tokove.
"Potrebujemo več kot zgolj besede, potrebujemo dejanja, ki kažejo našo pripadnost pravilom svetovne trgovine," je dejal Katainen in predlagal reforme za resnično enakovredne pogoje globalnega tekmovanja. Med drugim je omenil področje državnih subvencij za predelovalno industrijo, ki so eden od velikih kamnov spotike med Zahodom in Kitajsko kot primerom državnega kapitalizma.
Ena od skrbi za Washington ter Bruselj in ostale evropske prestolnice je tudi strategija Narejeno na Kitajskem 2025, v okviru katere se želi država z največ prebivalci na svetu dokončno preleviti iz proizvajalke nizko in srednje tehnološko zahtevnih izdelkov v vodilno silo na področju visoke tehnologije.
Tako evropske kot ameriške oblasti so v zadnjem času iz zaskrbljenosti pred kitajsko tehnološko dominacijo, še posebej v povezavi z nespoštovanjem pravil intelektualne lastnine, sprejemale ukrepe za omejitev kitajskih investicij v nekaterih občutljivih strateških sektorjih.
Ameriške oblasti tako po pisanju agencije Bloomberg pripravljajo posebno izredno zakonodajo, s katero bi zaradi grožnje za ekonomsko in nacionalno varnost dodatno omejile naložbe kitajskih podjetij v nekaterih sektorjih ameriškega gospodarstva, kot so nove tehnologije v avtomobilski industriji, robotika in letalsko-vesoljski sektor.
Te načrte naj bi ta teden predstavil ameriški finančni minister Steven Mnuchin, pomenile pa bi lahko tisti sprožilec, ki bo vodil v resnično trgovinsko vojno med velesilama.
Trgovinske napetosti v svetu se tako zaostrujejo. Po prvem naboru carin na jeklo in aluminij ter tudi na del kitajskega izvoza v ZDA Trump, ki je prepričan, da je trenutni trgovinski sistem v veliki meri oblikovan tako, da škodi predvsem ameriškim gospodarskim interesom, zdaj grozi še z uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz EU v ZDA, kar bi lahko vplivalo na globalne verige vrednosti v avtomobilskem sektorju, ter z nadaljnjimi ukrepi proti Kitajski. Druge države in EU Trumpovi administraciji ne ostajajo dolžne in sprejemajo protiukrepe.
Katainen je že v soboto v pogovoru za Le Monde napovedal, da bo unija, če Trump uresniči grožnjo z uvedbo 20-odstotnih carin na uvoz osebnih avtomobilov iz EU, zopet z argumentom grožnje tega uvoza za nacionalno varnost, tudi na to potezo odgovorila.
A v isti sapi je dodal, da se z najmočnejšo svetovno državo ne želi prepirati prek Twitterja, prek katerega svoje poglede najpogosteje razglaša Trump. "Moramo zaustaviti eskalacijo teh napetosti," je dejal podpredsednik komisije. Carine na uvoz avtomobilov bi močno prizadele predvsem nemške avtomobilske velikane, pomenile pa bi tudi resen udarec za globalne verige vrednosti v panogi.
